prosilec - Občina Škofja Loka

POVZETEK:

Prosilka je od organa želela prejeti vse dokumente, ki obravnavajo lastniška in mejna razmerja med parcelo v lasti občine in konkretno navedenimi sosednjimi parcelami. Organ je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da je bilo delno o prosilkini zahtevi že odločeno, v preostalem delu pa z dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa, da je prosilka s predhodno pridobljenimi dokumenti pridobila med drugim tudi dokumente, ki obravnavajo lastniška in mejna razmerja med občinsko cesto v postopku kategorizacije, št. 1071, k.o. Reteče, in nepremičninami, ki nanjo mejijo, pravilna. Glede pritožbenih navedb o dodatni dokumentaciji je IP ugotovil, da dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov ni bilo popolno ugotovljeno, saj so se na prosilkino zahtevo z dne 24. 11. 2020 nanašali tudi dokumenti, kot so sklep in obvestilo v postopku evidentiranja urejenega dela meje ter posamezne pogodbe in sodna poravnava. IP je dostop do njih odobril, na način, da je bil organ dolžan prekriti varovane osebne podatke. Pritožbi prosilke jej bilo delno ugodeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-124/2021/6

Datum: 20. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter drugega odstavka 251. člena in prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 6. 4. 2021, zoper sklep in odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0900-015/2020 z dne 18. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 6. 4. 2021 se delno ugodi in se 2. točka izreka sklepa in odločbe Občine Škofja Loka, št. 0900-015/2020 z dne 18. 3. 2021, delno odpravi. Odloči se, da mora organ prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati:

• Sklep in odločba, št. 02112-646/2017-2 z dne 11. 4. 2018, pri čemer je dolžan prekriti v uvodu, v drugi, tretji in četrti alineji prvega odstavka obrazložitve, v tabeli na strani 3 obrazložitve ter v odredbi o vročitvi naslove stalnih prebivališč vseh fizičnih oseb ter imena, priimke in naslove stalnih prebivališč pooblaščenih oseb v tabeli na strani 3 obrazložitve;
• Obvestilo, št. 02112-646/2017-8 z dne 10. 5. 2018, v celoti;
• Prepis sodne poravnave s prilogo, opr. št. N 5/2004 z dne 15. 5. 2008, pri čemer je v celotnem dokumentu dolžan prekriti naslove stalnih prebivališč fizičnih oseb (ki se nahajajo tudi na prilogi dokumenta), EMŠO in datum rojstva ter ime in priimek pooblaščene osebe;
• Pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice na podlagi sodne poravnave, št. 35200-0309/2003 z dne 22. 1. 2010, pri čemer je v uvodu dokumenta dolžan prekriti naslove stalnih prebivališč, EMŠO in davčne številke fizičnih oseb, v prvi alineji 1. člena pogodbe naslov stalnega prebivališča, v prvi in drugi alineje 4. člena pogodbe EMŠO in stalni naslov fizične osebe ter pri notarski overitvi naslove stalnih prebivališč ter vse podatke o osebnih dokumentih obeh fizičnih oseb;
• Pogodbo o ustanovitvi služnosti, št. 350-15/2007 z dne 9. 12. 2011, pri čemer je dolžan prekriti v uvodu in III. točki pogodbe rojstni datum, naslov stalnega prebivališča in EMŠO obeh pogodbenih strank;
• Pogodbo o ustanovitvi služnosti, št. 350-15/2007 z dne 6. 11. 2009, pri čemer je dolžan prekriti v uvodu in III. točki pogodbe rojstni datum, naslov stalnega prebivališča in EMŠO obeh pogodbenih strank ter pri notarski overitvi naslov stalnega prebivališča ter vse podatke o osebnih dokumentih obeh fizičnih oseb.

2. Pritožba prosilke z dne 6. 4. 2021 se v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je treba prekriti skladno s prejšnjo točko izreka, in v delu, ki se nanaša na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga, zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 24. 11. 2020 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zaprosila za vse dokumente, kot so elektronska sporočila, dopisi, zapisniki, pobude, kupoprodajne pogodbe, ostale pogodbe, upravni spisi in ostali dokumenti in listine, ki obravnavajo lastniška in mejna razmerja med parcelo s št. 1071 k.o. Reteče in parcelami št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, vse k.o. Reteče. Z zahtevanimi informacijami se je želela seznaniti v elektronski obliki. Na poziv organa je prosilka 2. 12. 2020 zahtevo dopolnila s svojim naslovom ter navedla, da uradno osebo organa, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja, prosi, da v konkretni zadevi postopa skladno s 7. členom ZUP.

Organ je s sklepom, št. 0900-0015/2020 z dne 7. 12. 2020, zahtevo zavrgel z obrazložitvijo, da je bilo o stvari že odločeno. Po pritožbi prosilke je IP izdal odločbo, št. 090-10/2021 z dne 12. 2. 2021, s katero je izdani sklep odpravil in vrnil zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. V ponovnem postopku je organ izdal sklep in odločbo, št. 0900-015/2020 z dne 18. 3. 2021, s katerim je zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na dokumente v zvezi z lastniškimi in mejnimi razmerji med parc. št. 1071 in parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, vse k.o. Reteče, do katerih je organ omogočil dostop do informacij javnega značaja v zadevah, št. 0900-0009/2016, št. 0900-0025/2017 in št. 0900-0026/2017, zavrgel (1. točka izreka). V preostalem delu pa jo je zavrnil, ker z informacijami ne razpolaga (2. točka izreka). V 3. točki izreka je odločil, da stroški postopka niso nastali. V zvezi s 1. točko izreka je organ pojasnil, da je ponovno vpogledal v zadeve, ki jih vodi pod opr. št. 0900-0009/2016, 0900-0025/2017 in 0900-0026/2017, ter zaključil, da so pretekle prosilkine zahteve vsebinsko ustrezale zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 11. 2020, saj so se prav tako nanašala na mejna in lastninska razmerja konkretnih obravnavanih parcel, to je med parc. št. 1071 in parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče. Vse obravnavane parcele, in sicer parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče, se nahajajo v strnjenem nizu ob občinski cesti oziroma javnem dobrem na zemljišču parc. št. 1071, k.o. Reteče, poleg katerega ležijo tudi nepremičnine parc. št. 262/6, 262/7 in 262/10, vse k.o. Reteče. Tik ob konkretnem javnem dobrem na parc. št. 1071, k.o. Reteče, ima prosilka na parc. št. 262/6, 262/7 in 262/10, vse k.o. Reteče, postavljeno škarpo, ki je sporna med prosilko in določenimi lastniki sosednjih nepremičnin. Zaradi kategorizacije občinske ceste parc. št. 1071, k.o. Reteče, je bil spomladi 2016 začet geodetski postopek ureditve meje in parcelacije, dokumentiran v zadevi pod opr. št. 353-0001/2016. Za tem je v zvezi z nepremičninami parc.št. 262/6, 262/7, 262/8, 262/9 in 262/10, vse k.o. Reteče, Občina Škofja Loka dne 22. 3. 2019 prejela predlog za sodno ureditev meje, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki pod opr. št. N 4/2019, zaradi česar je ustavila vse postopke za kategorizacijo občinske ceste na parc. št. 1071, k.o. Reteče. Ne glede na ustavitev postopkov s strani organa prve stopnje bi sicer lahko nastale informacije javnega značaja zaradi ravnanja drugih deležnikov upravnega postopka, zato je organ prve stopnje vnovič vpogledal v zadevo št. 353-0001/2016, iz katere izhajajo vsi doslej prosilki predloženi dokumenti, in tudi preveril dohodno in izhodno pošto v zvezi s parc. št. 1071, 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče. Ugotovil je, da v nobeni zadevi, ki jo vodi, ni informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki bi obravnavala lastniška in mejna razmerja med parc. št. 1071, k.o. Reteče in parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče, o katerih se prosilka ne bi seznanila že v zadevah, št. 0900-0009/2016, 0900- 0025/2017 in 0900-0026/2017. V zvezi z 2. točko izreka je organ pojasnil, da je zaradi transparentnosti in dostopnosti ter z namenom razjasnitve zadeve prosilko povabil k navedbi dodatnih podatkov, ki bi pripomogli k iskanju informacij javnega značaja, in na vpogled v zadeve. Prosilka je 5. 3. 2021 sporočila, da jo zanimajo vsi pisni dogovori, zaznamki, elektronska sporočila in ostali dokumenti ter listine, ki se nanašajo na ureditev meje med lastniki parcel, navedenih v njeni vlogi z dne 24. 11. 2020 in njeni dopolnitvi ter pritožbi (273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/1O, 272/5, 264/2, 273/1, vse k.o. Reteče), ter občino kot lastnico sosednje parcele 1071, k.o. Reteče. Prav tako jo zanimajo morebitne podpisane kupoprodajne pogodbe oziroma dogovori o plačilu odškodnine za našteta zemljišča, še zlasti med lastniki parcel 273/1, 272/11, 272/10, vse k.o. Reteče, in Občino Škofja Loka, kot lastnico sosednjega zemljišča 1071, k.o. Reteče. Navedla je še, da želi dostopiti do dokumentacije v zadevi, št. 371-0075/2016. Organ prve stopnje se je nato 9. 3. 2021 po mag. Milošu Bajtu s prosilko posvetoval po telefonu. Na podlagi telefonskega pogovora je organ prve stopnje poleg navedenega pregledal še zadevo, št. 371-0075/2016, v kateri naj bi bili po navedbah prosilke uradni zaznamki o ogledih oziroma dogajanju v zvezi z obravnavanimi parcelami. Organ prve stopnje je ugotovil, da so v zadevi št. 371-0075/2016 korespondence s spodnjimi in zgornjimi mejaši na parc. št. 260/19, 262/10, 262/7, 262/5, 263/4, 262/6, 262/8, 262/9, vse k.o. Reteče, torej z lastniki parcel, ki mejijo neposredno na parcele v (so)lasti prosilke (dopisi mejašev, odvetnikov, odzivi Občine Škofja Loka), ničesar pa ni vezano na mejna in lastniška razmerja med javnim dobrim na parc. št. 1071, k.o. Reteče, in parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče. Na podlagi navedenega je organ prve stopnje zaključil, da je prosilka o informacijah, katera obravnavajo lastniška in mejna razmerja med občinsko cesto v postopku kategorizacije, št. 1071, k.o. Reteče, in parcelami, ki nanjo mejijo, že dobila dostop do informacij javnega značaja v zadevah, št. 0900-0009/2016, 0900-0025/2017 in 0900-0026/2017. Po pregledu dokumentarnega gradiva v zvezi z dokumenti, kateri bi obravnavali lastniška in mejna razmerja med parc. št. 1071, k.o. Reteče, in parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče, je organ ugotovil, da v zadevi, št. 371-0075/2016, ni dokumentov, s katerimi se prosilka ne bi seznanila že v zadevah, št. 0900-0009/2016, 0900-0025/2017 in 0900-0026/2017. Nadalje je ugotovil, da v zvezi s parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče, v odnosu do parc. št. 1071, k.o. Reteče, poleg tega tudi ni zavedenega dokumenta v informacijskem sistemu organa. Prav tako ni dokumenta, ki bi se nanašal na parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče, v zadevi št. 371-0075/2016. Posledično je zaključiti, da organ prve stopnje ne razpolaga z informacijami v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj ne more predložiti dokumentov, ki ne obstajajo.

Prosilka se je 6. 4. 2021 zoper sklep in odločbo organa, št. 0900-015/2020 z dne 18. 3. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožila, da je organ ponovno zmotno in napačno postopal, ko je združil štiri vsebinsko popolnoma različne vloge za dostop do informacij javnega značaja. Vsebine zahteve z dne 24. 11. 2020 po mnenju prosilke ni mogoče enačiti z vsebino zahteve z dne 16. 3. 2016, saj so iz besedila obeh vlog jasne in nedvoumne razlike pri vsebini zahtevane dokumentacije. Če bi prosilka želela gradbeno dokumentacijo ali soglasja za postavitev ograj, robnikov ipd. (kar je bila vsebina zahteve z dne 16. 3. 2016, op. IP), bi to v svoji vlogi z dne 24. 11. 2020 tudi navedla, a vloga takšne dokumentacije nikjer ne omenja. Prav tako vsebina gradbene dokumentacije ne posega v postopke urejanja mej, niti ne rešuje ali spreminja lastniških vprašanj med mejaši. Prav tako je prosilka v pritožbi zatrjevala, da gre za vsebinske razlike tudi med vlogami z dne 4. 4. 2017 in 6. 4. 2017, saj je z navedenima vlogama zahtevala zgolj in samo dokumente, nanašajoč se na njo osebno in nepremičnine v njeni solasti. Prosilka je navedla parc. št. nepremičnin v njeni solasti, katerih v vlogi z dne 24. 11. 2020 sploh ni navedla, kar pomeni, da gre za vsebinsko povsem drug temelj med vlogama in ju ni možno enačiti. Glede navedb organa, da je prekinil vse postopke za kategorizacijo občinske ceste na parc. št. 1071, k.o. Reteče, je prosilka zapisala, da navedba za postopek dostopa do informacij javnega značaja ni relevantna, čeprav je napačna. Na parc. št. 1071, k.o. Reteče, je že več deset let kategorizirana pot in nosi številko JP 902661, kot je razvidno iz seznama kategoriziranih cest in grafične priloge. Prosilka je prepričana, da organ razpolaga z zahtevano dokumentacijo, saj je splošno znano, da je upravni organ 18. 5. 2016 pričel z urejanjem mej ob parc. št. 1071, k.o. Reteče, (last organa) in se jo dotikajo tudi parcele, naštete v zahtevi z dne 24. 11. 2020. Upravni organ je znotraj več mejnih postopkov urejal meje med naštetimi parcelami, postopki pa so bili zaključeni v letu 2018. Prav zato organ popolnoma napačno zaključi, da je prosilki zagotovil vse relevantne dokumente v predhodnih postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Ker je bil postopek urejanja mej vzdolž parc. št. 1071, k.o. Reteče, zaključen šele leta 2018, zadnja vloga za dostop do informacij javnega značaja pa nosi datum 6. 4. 2017, organ vseh dokumentov prosilki zagotovo ni mogel posredovati. Torej organ zagotovo razpolaga z dokumenti, ki so nastali po 6. 4. 2017, ter po vsebini ustrezajo zahtevku prosilke za dostop do IJZ, a jih prosilki ni zagotovil. Primer takšnega dokumenta je sklep z dne 11. 4. 2018, s katerim organ razpolaga, po temelju in vsebini pa tudi ustreza zahtevi prosilke, a ji ga organ ni zagotovil. Prosilki se je zdelo nenavadno tudi postopanje organa, da jo je povabil na vpogled v upravno zadevo, za katero je kasneje ugotovil, da ne vsebuje dokumentov, ki bi ustrezali prosilkini zahtevi. Poleg tega je organ že ob dopolnitvi vloge 2. 12. 2020 posebej opozorila, da ji je organ dolžan nuditi ustrezno pomoč pri iskanju zahtevanih dokumentov.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 0900-0015/2020 z dne 16. 4. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je glede dejanskega stanja zadeve z organom opravil telefonski pogovor (UZ o pogovoru, št. 090-124/2021/2 z dne 6. 5. 2021), kasneje pa tudi poizvedbo glede prosilkinih dodatnih navedb z dne 25. 5. 2021 o obstoju zahtevane dokumentacije. Na podlagi telefonskega pogovora je organ posredoval Sklep in odločbo Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka, št. 02112-646/2017-2 z dne 11. 4. 2018, ter Obvestilo Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka, št. 02112-646/2017-8 z dne 10. 5. 2018. Organ je 2. 6. 2021 posredoval tudi odgovor, da je v arhivskem gradivu, iz zadeve št. 35200-0309/2003, dobil Prepis sodne poravnave, št. N 5/2004 z dne 15. 5. 2008, in Pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice na podlagi sodne poravnave z dne 22. 1. 2010. Po dodatnem pregledu zemljiškoknjižnih izpisov za parc. št. 1071, 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, vse k.o. Reteče, je organ ugotovil, da je bila v zvezi s parc. št. 273/14 in 273/15, obe k.o. Reteče, 19. 12. 2011 sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti, vendar iz zemljiške knjige niti iz popisa zadev ni razvidno, kje se dokument nahaja. Dopisu je priložil pogodbo o ustanovitvi služnosti, št. 350-15/2007 z dne 9. 12. 2011. Organ je še ugotovil, da je bila za parc. št. 273/1, k.o. Reteče, sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti, št. 350-15/2007 z dne 6. 11. 2009, ki jo je našel v arhivskem gradivu v zadevi, št. 350-0015/2007. Organ je zapisal, da so na vseh posredovanih dokumentih varovani osebni podatki.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ je zahtevo prosilke zavrgel, ker je o delu zahteve že pravnomočno odločil, oz. zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ker je prosilka oporekala, da je bilo o njeni zahtevi z dne 24. 11. 2020 že pravnomočno odločeno oz. je trdila, da ji organ ni posredoval vseh informacij in da obstajajo še dodatni dokumenti, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je o prosilkini zahtevi že bilo pravnomočno odločeno oz. ali je organ prosilki posredoval vso zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga.

V 1. točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se zahteva z dne 24. 11. 2020, ki se nanaša na dokumente v zvezi z lastniškimi in mejnimi razmerji med parc. št. 1071 in parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, vse k.o. Reteče, in do katerih je organ omogočil dostop v zadevah, št. 0900-0009/2016, št. 0900-0025/2017 in št. 0900-0026/2017, zavrže. Ta odločitev organa je po mnenju IP pravilna. Organ je svojo odločitev oprl na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. IP meni, da je organ pravilno ugotovil, da je bilo o delu zahtevane dokumentacije že odločeno. Ker se problematika predhodno zahtevanih dokumentov in zahtevanih dokumentov z dne 24. 11. 2020 nanaša na isto temo (ki je bila predmet zahtev prosilke že predhodno), kar je organ izrecno prepoznal, samo poimenovanje zahtevanih dokumentov (ki je drugačno, kar ni dvoma) ne more biti ključno za pravilno ugotovitev, da je organ o zahtevani dokumentaciji v enem delu že odločil, in sicer o dokumentih, datiranih pred 17. 7. 2017, ko je organ izdal odločbo v zadevi 0900-0025/2017. Za razjasnitev dejanskega stanja je IP z organom opravil telefonski pogovor v zvezi z vsebino in obstojem zahtevanih dokumentov. Organ je pojasnil, da je zahtevane dokumente iskal in pregledoval v zadevah, ki jih je prosilki že posredoval, saj se vse zahteve nanašajo na isto temo, in sicer problematiko postopkov ureditve meje dela parcele št. 1071, k. o. Reteče, po kateri poteka kategorizirana javna pot JP 902661 »Drnovšek - Danilo«, s sosednjimi parcelami, med njimi tudi s parcelami št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, ki jih je navedla prosilka v svoji zahtevi. S pregledom vseh zahtev prosilke, o katerih je organ že predhodno odločal, je IP zaključil, da je zahteva prosilke z dne 24. 11. 2020 sicer postavljena na drug način, predvsem ožje glede na predhodno postavljene zahteve, in tako ni dvoma, da je bilo o dokumentih v tem delu že odločeno. Prosilka jih je že prejela, ali pa je organ ugotovil, da z njimi ne razpolaga. Ne glede na to, kako so bile postavljene zahteve, v obravnavani zadevi ni dvoma, da se zahteva z dne 24. 11. 2020 delno prekriva z zahtevami, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno. Zato je odločitev organa, da je prosilka s predhodno pridobljenimi dokumenti pridobila med drugim tudi dokumente, ki obravnavajo lastniška in mejna razmerja med občinsko cesto v postopku kategorizacije, št. 1071, k.o. Reteče, in nepremičninami, ki nanjo mejijo, in sicer v zadevah, št. 0900-0009/2016, 0900-0025/2017 in 0900-026/2017, pravilna.

V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se v preostalem delu zahteva prosilke z dne 24. 11. 2020 zavrne, ker z dodatno zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

Za razjasnitev dejanskega stanja je IP 6. 5. 2021 z organom opravil telefonski pogovor glede obstoja dokumentov v postopkih ureditve meje dela nepremičnine, parc. št. 1071, k. o. Reteče, po kateri poteka kategorizirana javna pot JP 902661 »Drnovšek - Danilo«, s sosednjimi nepremičninami, med njimi tudi z nepremičninami parc. št., 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, vse k.o. Reteče, ki jih je navedla prosilka v svoji zahtevi. Organ je pojasnil, da se je na zahtevo Občine Škofja Loka vodil postopek evidentiranja urejenega dela meje, ki za stranke ni bil sporen, in se je zaključil z odločbo Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka, št. 02112-646/2017-2 z dne 11. 4. 2018. Na zahtevo Občine Škofja Loka se je vodil tudi postopek evidentiranja urejenega dela meje, ki pa ga je pristojni organ prekinil, ker je ena od strank (konkretno prosilka v pritožbeni zadevi dostopa do informacij javnega značaja) začela sodni postopek za ureditev meje proti nasprotnim udeležencem. Sodni postopek, opr. št. N 4/2019, je v teku, zato se je organ odločil, da v zvezi s postopki za kategorizacijo občinske ceste, parc. št. 1071, k.o. Reteče, do zaključka sodnega postopka ne bo nadaljeval urejanje mej in parcelacije. Na izrecno vprašanje IP v telefonskem razgovoru z dne 6. 5. 2021, katere dokumente v zvezi s predmetnim urejanjem meje dela parc. št. 1071, k.o. Reteče, s konkretno navedenimi sosednjimi parc. št., je organ tudi štel za predmet tega dela zahteve, je organ odgovoril, da kakršen koli dokument (uradni zaznamek, e-sporočilo, dopis ipd.), ki bi ga organ prejel od tretjih oseb ali bi ga naslovil na tretje osebe od trenutka izdaje odločbe GURS, št. 02112-646/2017-2 z dne 11. 4. 2018, do izdaje izpodbijane odločbe in bi se nanašal na parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, vse k.o. Reteče, kot je to navedla prosilka v zahtevi z dne 24. 11. 2020.

Predmet pravice dostopa do informacije javnega značaja so lahko vedno samo materializirani dokumenti, pri obravnavani zadevi pa ne gre spregledati dejstva, da je prosilka zahtevo po posredovanju dokumentov postavila na način, da je organ moral po vsebini presojati, kateri dokumenti ustrezajo njeni zahtevi in kateri ne, saj je nesporno, da organ v zbirki dokumentarnega gradiva ne vodi (ločene) evidence, ki bi se nanašala zgolj na področje oz. »dokumente v zvezi z lastniškimi in mejnimi razmerji med parc. št. 1071 in parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, vse k.o. Reteče«. Še najbližje temu poimenovanju je organ prepoznal zadevo, št. 371-0075/16, z naslovom »Odmera ceste JP 902661 (Drnovšek – Danilo)«, ki pa po zagotovilih organa ne vsebujejo dokumentov, ki bi se nanašali na lastniška in mejna razmerja med parc. št. 1071 in parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1 in 276, vse k.o. Reteče. Da bi tovrstni dokumenti obstajali, ni razvidno niti iz samega popisa zadeve, ki je v času nastanka popisa (16. 4. 2021) vsebovala dokumente od zaporedne številke 1 do 37.

Po pregledu popisov relevantnih zadev, tj. upravnih zadev pod opr. št. 353-1/2016, 353-1/2017 in 353-1/2018, vse poimenovane »Geodetske zadeve – splošno«, je IP ugotovil, da so pritožbene navedbe, da organ zagotovo razpolaga z dokumenti, ki so nastali po 6. 4. 2017, ter po vsebini ustrezajo zahtevku prosilke za dostop do IJZ, a jih prosilki ni zagotovil, utemeljene. V zadevi, št. 353-1/2018, se namreč pod zap. št. 36 nahaja dokument z opisom »SKLEP IN ODLOČBA /PARC. ŠT. 1071, K.O. RETEČE«. Gre za dokument, na katerega je opozorila tudi prosilka v pritožbi, in sicer Sklep in odločba Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka, št. 02112-646/2017-2 z dne 11. 4. 2018. V zadevi, št. 353-1/2018, se pod zap. št. 60 nahaja še dokument z opisom »OBVESTILO /PARC. ŠT. 1071, K.O. RETEČE«. Gre za Obvestilo Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka, št. 02112-646/2017-8 z dne 10. 5. 2018. Oba dokumenta je IP po pogovoru z organom prepoznal kot del prosilkine zahteve z dne 24. 11. 2020. Organ ju je IP posredoval 11. 5. 2021. Na poizvedbo IP glede prosilkinih dodatnih navedb z dne 25. 5. 2021 o obstoju zahtevane dokumentacije, je organ IP posredoval še štiri dodatne dokumente, ki se nanašajo na urejanje meje dela parc. št. 1071, k.o. Reteče, s konkretno navedenimi sosednjimi parc. št. iz zahteve z dne 24. 11. 2021, in sicer prepis sodne poravnave, št. N 5/2004 z dne 15. 5. 2008, pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice na podlagi sodne poravnave, št. 35200-0309/2003 z dne 22. 1. 2010, pogodbo o ustanovitvi služnosti, št. 350-15/2007 z dne 9. 12. 2011, in Pogodbo o ustanovitvi služnosti, št. 350-15/2007 z dne 6. 11. 2009.

Tako je IP ugotovil, da dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov ni bilo popolno ugotovljeno, saj se na prosilkino zahtevo z dne 24. 11. 2020 nanašajo tudi sledeči dokumenti:

• Sklep in odločba Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka, št. 02112-646/2017-2 z dne 11. 4. 2018,
• Obvestilo Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka, št. 02112-646/2017-8 z dne 10. 5. 2018,
• Prepis sodne poravnave, št. N 5/2004 z dne 15. 5. 2008,
• Pogodba o brezplačnem prenosu lastninske pravice na podlagi sodne poravnave, št. 35200-0309/2003 z dne 22. 1. 2010,
• Pogodba o ustanovitvi služnosti, št. 350-15/2007 z dne 9. 12. 2011,
• Pogodba o ustanovitvi služnosti, št. 350-15/2007 z dne 6. 11. 2009.

IP je ugotovil, da se sklep in odločba ter obvestilo po vsebini nanašata na mejna razmerja, sodna poravnana, pogodba o brezplačnem prenosu lastninske pravice na podlagi sodne poravnave ter obe pogodbi o ustanovitvi služnosti pa na lastniška razmerja, ki se tičejo nepremičnine s parc. št. 1071, k.o. Reteče, in konkretno navedenih parc. št. sosednjih nepremičnin. Vsi dokumenti se nanašajo tudi na ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti (konkretno Občine Škofja Loka), ki ga ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS-1). Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. ZSPDSLS-1 v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen če zakon ne določa drugače.

IP je po uradni dolžnosti ugotavljal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da le-ti, skladno s členom 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov[1], vsebujejo osebne podatke. Po navedenem členu je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Dokumenti tako vsebujejo: osebna imena fizičnih oseb (stranke postopka, pogodbene stranke, pooblaščene osebe), naslove stalnih prebivališč, EMŠO, davčne številke, rojstne datume ter podatke o osebnih dokumentih fizičnih oseb. Na dokumentih so tudi osebna imena uradni oseb in funkcionarjev, ki so podpisniki posameznih dokumentov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Pojem porabe javnih sredstev je treba po mnenju IP razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja (prvi odstavek 2. člena ZDIJZ). V tem smislu gre torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo ipd.[2] Ob upoštevanju, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače,[3] ter da je treba v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev[4], je logično, da v zvezi s pojmom »poraba javnih sredstev« ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem pridobi del nepremičnine, ga odtuji ali obremeni. Upravno sodišče je že večkrat, med drugim v zadevi III U 121/2017 (tč. 30 obrazložitve), sprejelo stališče, da je poraba javnih sredstev vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, torej ne zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. S tega vidika zahtevane informacije v obravnavani zadevi predstavljajo pomemben element v ravnanju s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti. Tudi v zadevi I U 1544/2018 (tč. 27 obrazložitve), je Upravno sodišče sprejelo stališče, da »so lahko informacije javnega značaja ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti«.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da osebno ime posameznika ni varovan osebni podatek, saj se vsi dokumenti tičejo ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti (konkretno Občine Škofja Loka), ki je javno na podlagi 9. člena ZSPDSLS-1. Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena določno opredeljuje izjeme, ki ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogočajo dostop do informacij javnega značaja, to pa so, kot že ugotovljeno, tudi podatki povezani s porabo javnih sredstev. Imena in priimki fizičnih oseb, ki vstopajo v pravna razmerja v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, niso varovani osebni podatki, saj so neposredno povezani s porabo javnih sredstev. Tudi zakonska določba je že ob uporabi jezikovne razlage jasna in določno opredeljuje podatke, povezane s porabo javnih sredstev. To so nedvomno tudi podatki o imenu in priimku strank postopkov evidentiranja urejene meje, izravnanega dela meje in parcelacije tiste parcele, ki sodi med stvarno premoženje občine ter imena in priimki pogodbenih strank pravnih poslov z občino. Nasprotno pa podatki o naslovih stalnih prebivališč strank postopkov in pogodbenih strank, EMŠO, davčne številke, rojstni datumi, podatki o pooblaščenih osebah ter podatki o osebnih dokumentih fizičnih oseb niso potrebni za obdelavo podatka o porabi javnih sredstev, zato je IP odločil, da jih mora organ v posameznih dokumentih prekritih, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Osebna imena uradni oseb in funkcionarjev, ki so podpisniki posameznih dokumentov, so podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato niso varovani.

Glede urejanja mej in sklepanja različnih pogodb v zvezi s postopki evidentiranja urejene meje, izravnanega dela meje in parcelacije po izdanem sklepu in odločbi Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka, št. 02112-646/2017-2 z dne 11. 4. 2018, je organ brez zadržkov pojasnil, da je zaradi sproženega sodnega spora sprejel odločitev, da do dokončnosti sodnega spora ne bo urejal oz. nadaljeval urejanja mej in parcelacije, zato z dokumenti v zvezi s tem ne razpolaga. IP v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, hkrati pa nima razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da preostali zahtevani dokumenti (v času izdaje izpodbijane odločbe) ne obstajajo. Enako je sklenil tudi glede elektronskih sporočil in druge korespondence v zvezi z izrecno navedenimi parc. št. Po pregledu popisov vseh relevantnih zadev IP ni zaznal, da bi organ razpolagal z informacijami v zvezi s parc. št. 273/13, 273/14, 273/15, 272/11, 272/10, 272/5, 264/2, 273/1, 276, vse k.o. Reteče, v odnosu do parc. št. 1071, k.o. Reteče. Tudi če bi organ s korespondenco fizičnih oseb razpolagal, IP poudarja, da je le-ta tako po praksi IP kot upravnosodnopraksi varovana, kadar ni potrebna za obdelavo podatka o porabi javnih sredstev. Brez ustrezne pravne podlage bi z njenim razkritjem posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti posameznika.

IP je zaključil, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, zato je pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil ter sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati sklep in odločbo, št. 02112-646/2017-2 z dne 11. 4. 2018, obvestilo, št. 02112-646/2017-8 z dne 10. 5. 2018, prepis sodne poravnave s prilogo, opr. št. N 5/2004, pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice na podlagi sodne poravnave z dne z dne 22. 1. 2010 ter pogodbi o ustanovitvi služnosti z dne 9. 12. 2011 in z dne 6. 11. 2009, na katerih je dolžan prekriti varovane osebne podatke. Glede podatkov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] Pojme »stvarno premoženje«, »razpolaganje s stvarnim premoženjem« in »upravljanje stvarnega premoženja« določa ZSPDSLS-1 v 1., 2. in 5. točki 3. člena.

[3] Načelo javnosti določa 9. člen ZSPDSLS-1.

[4] Načelo preglednosti določa 8. člen ZSPDSLS-1.