prosilec - Občina Škofja Loka

POVZETEK:

Prosilec je zahteval zapisnik sestanka med občino in fizično osebo. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. IP je pritožbo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Podatek o tem, ali je imel organ sestanek na določeno temo s konkretno fizično osebo predstavlja varovane osebne podatke te osebe. IP posledično ni ugotavljal, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, temveč je zahtevo zavrnil, saj prosilec s postavljeno zahtevo, glede na to, da se ta nanaša na podatke, ki jih je treba šteti kot varovane osebne podatke, v postopku po ZDIJZ ne more uspeti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-525/2025/2

Datum: 11. 12. 2025    

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 11. 2025, zoper odločbo št. 0900-0012/2025, z dne 20. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 6. 11. 2025 zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 0900-0012/2025 z dne 20. 10. 2025. se zavrne.

2.     Zahteva prosilca za povračilo stroškov se zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je 29. 9. 2025 na organ vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za kopijo zapisnika sestanka, ki je bil opravljen dne 9. 9. 2025 v križišču JP 902212 in 902211 v Starem Dvoru med dvema predstavnikoma Občine Škofja Loka in .... Zapisnik je želel prejeti na elektronski naslov.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer je navedel, da je preveril morebitni obstoj zahtevanih dokumentov, ki bi nastali dne 9. 9. 2025 ali kasneje in bi se nanašali na sestanek, na katerega se je skliceval prosilec v svoji zahtevi in ugotovil, da v dokumentarnem gradivu organa tovrstni dokument ne obstaja.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 6. 11. 2025 vložil pritožbo in izpodbijal ugotovitve organa. Sam je bil namreč priča sestanka v zvezi s pridobitvijo lastništva nepremičnine za pločnik, zato mora biti sestanek tudi dokumentiran, saj je naloga organa, da pri opravljanju upravnih nalog dokumentirajo opravljeno delo in ga evidentirajo v evidenci dokumentarnega gradiva. Predlaga, da IP izvede inšpekcijski nadzor pri organu in ugotovi obstoj zahtevane dokumentacije. Priglasil je tudi stroške poštnine in fotokopiranja.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 12. 11. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Ob pregledu vsebine prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da se ta nedvomno nanaša na sestanek, ki ga je organ opravil z določeno fizično osebo, ki je identificirana z imenom in priimkom, v povezavi s postopkom domnevne pridobitve lastništva na nepremičnini za pločnik. IP ugotavlja, da vsa navedena dejstva predstavljajo varovane osebne podatke določljivega posameznika.

(7) Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(8) Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

(9) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(10) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(11) Glede na to, da je prosilec v zahtevi izrecno navedel ime in priimek fizične osebe, v povezavi s podatki o zadevi, ki naj bi jo vodil organ, IP ugotavlja, da je bilo treba zahtevo zavrniti na podlagi 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pojasnjuje, da že sam podatek o tem, da je organ lokalne skupnosti z nekom (poimensko fizično osebo), opravil določen sestanek ali vodil določen postopek, predstavlja varovan osebni podatek tega posameznika. Prav tako so varovani osebni podatki posameznika okoliščine, v zvezi s katerimi se je postopek ali sestanek vodil. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katerega poimenskega posameznika se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katera se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(12) Informacija javnega značaja je lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, s katerimi fizičnimi osebami organ opravlja sestanke oz. katere fizične osebe so stranke določenih postopkov, ki jih vodi organ, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovane osebne podatke posameznika, na katerega se morebitna dokumentacija nanaša.

(13) IP v obravnavani zadevi posledično ni presojal, ali organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, saj je ugotovil, da slednje, glede na vsebino postavljene zahteve, ni bistveno, saj prosilec s postavljeno zahtevo, glede na to, da se ta nanaša na podatke, ki jih je treba šteti kot varovane osebne podatke, v postopku po ZDIJZ ne more uspeti.

(14) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke