prosilec - Občina Škofja Loka

POVZETEK:

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je na podlagi vpogleda v svojo evidenco dokumentarnega gradiva in po različnih oblikah iskanja ter poizvedbi na Oddelku za gospodarske javne službe in promet ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Pavšalne navedbe prosilca, da bi organ moral razpolagati z dokumenti in evidentirati morebitne sestanke, so neutemeljene, saj, kot že povedano, se v postopku po ZDIJZ preverja zgolj dejanski obstoj dokumentov, pri čemer se IP v pritožbenem postopku ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti poslovanja organa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-467/2025/4

Datum: 17. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 26. 9. 2025, zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju: organ), št. 0900-0010/2025 z dne 27. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 26. 9. 2025 zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 0900-0010/2025 z dne 27. 8. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 31. 7. 2025 na organ po elektronski pošti vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje naslednjih informacij:

-       pojasnila glede izvedbe Elaborata prometne ureditve iz leta 2021: kakšni koraki so bili v zadnjih 4 letih izvedeni za pridobitev lastništva oziroma služnostne pravice v javno korist na ozkem pasu zemljišča; če ni bilo v zvezi z izvedbo pločnika in prehoda za pešce narejeno ničesar, zakaj te temu tako, ker so občina in pristojne osebe objektivno odgovorne za ustrezno prometno ureditev in varnost; zakaj je bil pločnik sploh projektiran deloma na zasebni parceli, še preden je bila urejena zemljiškoknjižna podlaga.

-       pojasnila glede pridobitve lastništva nepremičnine preko katere naj bi bil podaljšan pločnik, kot je bilo predvideno v elaboratu: zakaj ni bil sprožen postopek razlastitve v skladu z Zakonom o cestah in Zakonom o urejanju prostora, če lastnik domnevno ne želi prodati nekaj metrov travnika, še posebej ker gre za vprašanje javne varnosti, nujnih del in izkazane javne koristi; ali je opustitev razlastitve povezana z dejstvom, da občina poslovno sodeluje s sinom lastnika nepremičnine ter prosi za terminski plan (odkup zemljišča oziroma razlastitev, projektna dokumentacija, morebitno gradbeno dovoljenje, začetek in konec del).

-       posredovanje celotne relevantne korespondence glede izvedbe pridobitve lastništva nepremičnine oziroma zemljišča za pločnik, saj so bili po njegovih informacijah izvedeni sestanki, tudi na mestu samem, čemur je bil priča.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 0900-0010/2025 z dne 27. 8. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), iz razloga, da z dokumentacijo ne razpolaga.

(3) Dne 26. 9. 2025 je prosilec vložil pritožbo, v kateri navaja, da je bil sam priča sestanku predstavnika občine in pooblaščencem lastnika nepremičnine ter prilaga fotografijo. Prav tako bi organ moral imeti izdelano časovnico izvedbe projekta in razloge, zakaj še ta ni bila izvedena. O tem se lahko IP prepriča tudi z izvedbo inšpekcijskega nadzora na podlagi drugega odstavka 10. člena ZInfP ter pooblastil ZIN.

(4) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 6. 10. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Po pozivu IP je dne 12. 11. 2025 posredoval še dodatna pojasnila.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

(6) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8)            IP najprej pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(9)            Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oziroma podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca.

(10)         Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(11)         IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je na podlagi vpogleda v svojo evidenco dokumentarnega gradiva in po različnih oblikah iskanja ter poizvedbi na Oddelku za gospodarske javne službe in promet ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Pavšalne navedbe prosilca, da bi organ moral razpolagati z dokumenti in evidentirati morebitne sestanke, so neutemeljene, saj, kot že povedano, se v postopku po ZDIJZ preverja zgolj dejanski obstoj dokumentov, pri čemer se IP v pritožbenem postopku ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti poslovanja organa. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP). V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe prosilca o uvedbi inšpekcijskega postopka, saj je IP pri presoji zadeve ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga.

(12)         V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav

svetovalka IP   

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.