prosilec - Občina Škofja Loka

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dokumenta, ker z njim ne razpolaga. IP po preučitvi zadeve ugotavlja, da organ z dokumentom resnično ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato se pritožba zavrne.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-143/2024/4

Datum: 7. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 4. 2024, zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju: organ), št. 0900-0003/2024, z dne 18. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilca z dne 5. 4. 2024 zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 0900-0003/2024, z dne 18. 3. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 22. 2. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri zahteva posredovanje poziva, ki naj bi ga Občina Škofja Loka posredovala lastniku nepremičnine z znakom ID parcela …, ki očitno vodi do ročne avtopralnice Logo, kot je to napovedal g. Miloš Bajt v odgovoru dne 10. 12. 2021, dalje zahteva pojasnilo, zakaj predmetni priključek še ni ukinjen, čeprav je od naznanitve preteklo že več kot 2 leti in pojasnilo, ali namerava Občina Škofja Loka prijaviti gradnjo nelegalnega izvoza pristojnemu inšpektoratu.

Organ je o zahtevi prosilca dne 18.31. 2024 odločil z odločbo št. 0900-0003/2024, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval elektronsko sporočilo, posredovano Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo z dne 28. 2. 2024. V delu, ki se nanaša na posredovanje poziva, ki naj bi ga Občina Škofja Loka posredovala lastniku nepremičnine z znakom ID parcela 2029 219/5 in 219/17, ki očitno vodi do ročne avtopralnice Logo, kot je to napovedal g. Miloš Bajt v odgovoru dne 10. 12. 2021 in na pojasnilo, zakaj predmetni priključek še ni ukinjen, pa je zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 5. 4. 2024, v kateri uvodoma navaja, da je dne 22. 2. 2024 Klemen Eržen, ki je prav tako odvetnik v Odvetniški družbi Ilić in partnerji o.p. d.o.o., poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pri organu, iz službenega elektronskega naslova, zato je organ očitno štel, da je prosilec odvetniška družba. Navaja, da je prosilec želel dostop do informacij vezano na nelegalni priključek do ročne avtopralnice, ki se nahaja v bližini stanovanjske hiše, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Prosilec meni, da zahtevana dokumentacija obstaja, saj je pristojna oseba pri organu dne 10. 12. 2021 pisno pojasnila, da bo lastniku spornega priključka pisno pozvala k ukinitvi priključevanja. Kljub temu sporni priključek še ni ukinjen, čeprav so člani družine Eržen že od leta 2021, pa tudi že prej, opozarjali organ, da naj se zagotovi varnost prometa in se nelegalni priključek zapre, saj to organ kot upravljalec javne poti lahko in mora storiti. Pristojna oseba pri organu, g. Miloš Bajt, je bil večkrat opozorjen glede nelegalne izgradnje priključka, prav tako se je zavezal, da bo lastnika zemljišča pozval k ukinitvi priključka. Prosilec meni, da je pristojna oseba pri organu v obdobju, ki je daljše od dveh let, zagotovo pozvala lastnika k ukinitvi nelegalnega izvoza, v nasprotnem primeru bi lahko bili podani znaki kaznivega dejanja nevestnega dela v službi ali celo zlorabe uradnega položaja, saj je organ z opustitvijo ravnanja omogočil lastniku uporabo nelegalno zgrajenega izvoza in pridobivanje premoženjske koristi ter ogrožanje javnega prometa.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 23. 4. 2024, odstopil v odločanje IP. Pri obravnavi pritožbe je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Organ je navedeno poslal dne 24. 5. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v zavrnilnem delu.

2.     Prosilec in erga omnes dostopa do informacij javnega značaja

IP uvodoma glede pritožbenih navedb o vlagatelju zahteve pojasnjuje, da je bila zahteva za dostop do informacij javnega značaja z dne 22. 2. 2024 poslana s službenega elektronskega naslova odvetnika …, ki je zaposlen v …., zato IP meni, da je organ ravnal pravilno, ko je štel, da zahtevo vlaga odvetniška družba (oziroma v imenu odvetniške družbe odvetnik, ki je zaposlen v tej odvetniški družbi). Službeni elektronski naslovi se načeloma uporabljajo za komunikacijo za službene namene, prav tako iz same zahteve ne izhaja, da bi jo poslal odvetnik v osebnem svojstvu. Poleg tega je bila tudi pritožba zoper izpodbijano odločbo poslana z logom odvetniške družbe in kot pritožnik navedena oba, torej odvetnik oziroma odvetniška družba, pri čemer je v pritožbi zgolj pavšalno navedeno, da je organ očitno štel odvetniško družbo za prosilca. IP tako ugotavlja, da so te navedbe neutemeljene.

IP dalje pojasnjuje, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej organi (1. člen ZDIJZ). Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status. Glede na navedeno so v konkretnem postopku nerelevantne pritožbene navedbe glede osebnih okoliščin prosilca.

3.     Informacija javnega značaja

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

Po pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da je prosilec v dveh točkah svoje zahteve z dne 22. 2. 2024 (2. in 3. alineja) postavil zahtevo za pojasnila organa. Pri tem IP opozarja, da organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.  Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja in zahteve za pojasnila niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori in pojasnila  niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Organi torej niso dolžni dajati pojasnil v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ta izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.

V konkretnem primeru je organ z izpodbijano odločbo glede zahteve prosilca za pojasnilo iz 3. alineje njegove zahteve (pojasnilo, ali namerava Občina Škofja Loka prijaviti gradnjo nelegalnega izvoza pristojnemu inšpektoratu) ugotovil, da razpolaga z dokumentom, ki ga je tudi posredoval prosilcu. Glede zahteve prosilca za pojasnilo iz 2. alineje (pojasnilo, zakaj predmetni priključek še ni ukinjen, čeprav je od naznanitve preteklo že več kot 2 leti) pa je organ po pregledu dokumentarnega sistema in arhivskega gradiva ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga. Enako je z izpodbijano odločbo ugotovil glede zahteve iz 1. alineje prosilčeve zahteve (posredovanje poziva, ki naj bi ga Občina Škofja Loka posredovala lastniku nepremičnine z znakom ID parcela …, ki očitno vodi do ročne avtopralnice Logo, kot je to napovedal g. Miloš Bajt v odgovoru dne 10. 12. 2021).

Dodatno je organ po pozivu IP v dopisu št. 0900-143/2024 z dne 24. 5. 2024 podal pojasnilo, da so glede iskanja dokumentarnega gradiva v zvezi z zahtevanim pozivom Občine Škofja Loka lastniku nepremičnine, po preverbi lastništva nepremičnine, vpogledali v sistem dokumentarnega gradiva in v spise, ki se vodijo v zvezi s to zadevo, pri čemer so ugotovili, da iz nobenega spisa ne izhaja, da vseboval zahtevani poziv ter posredovali popise spisov. Dalje so glede zahteve za pojasnilo, zakaj predmetni priključek še ni ukinjen, čeprav je od naznanitve preteklo že več kot 2 leti, odgovorili, da ne razpolagajo z dokumentom, iz katerega bi to izhajalo.

IP po pregledu spisovne dokumentacije in ob upoštevanju pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Prosilec v svoji pritožbi zgolj pavšalno navaja, da bi taki dokumenti pri organu morali obstajati, ker tako izhaja iz odgovora organa v elektronskem sporočilu z dne 10. 12. 2021[1] in ker je od tega preteklo že več kot 2 leti. Organ je v zvezi z navedenim podal pojasnilo, da po vpogledu v dokumentarni sistem in arhivsko gradivo ugotavlja, da z dokumenti ne razpolaga, prav tako je posredoval popise spisov, ki se vodijo s to zadevo in iz katerih ne izhaja, da bi organ z zahtevano dokumentacijo razpolagal. Na podlagi vsega navedenega tako prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

4.     Sklepno

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Organ v navedenem odgovoru po elektronski pošti, ki ga je prosilec priložil zahtevi, med drugim navaja, da »…bodo lastnika pisno pozvali…«.