prosilec - Občina Škofja Loka

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do najemne pogodbe, ki jo je prosilec opredelil z opravilno številko. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, saj do podpisa najemne pogodbe ni prišlo, pogodba ni bila sklenjena in zato ne obstaja. Posledično iz nje ne izvirajo nobene pravne posledice, ne za organ, ne za nasprotno stranko. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-232/2023/6

Datum: 11. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 7. 2023, zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), št. 0900-0005/2023 z dne 28. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca dne 18. 7. 2023 zoper 3. točko izreka odločbe Občine Škofja Loka, št. 0900-0005/2023 z dne 28. 6. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 25. 4. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje 8 vlog Občine Škofja Loka, ki jih je opredelil s številko dokumenta in datumom ter posredovanje 8 pogodb, z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki jih je prav tako opredelil s številko dokumenta. Navedel je, da v zahtevanih dokumentih ni potrebno prekrivati njegovih lastnih osebnih podatkov ter da se želi z zahtevnimi dokumenti seznaniti v elektronski obliki. V predmetni zadevi je organ izdal odločbo št. 0900-0005/2023 z dne 16. 5. 2023, zoper katero je prosilec dne 5. 6. 2023 vložil pritožbo.

Na podlagi prejete pritožbe in pritožbenih razlogov je organ ponovno preveril dokumentacijo in o pritožbi odločil z odločbo št. 0900-0005/2023 z dne 28. 6. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). S slednjo je ugotovil:

- da z določenimi dokumenti razpolaga, zato je prosilcu omogočil dostop do le-teh, pri čemer je v njih prekril varovane osebne podatke ter

- da najemna pogodba št. 3541-0001/2023 ni bila nikoli sklenjena, ker je stranka odstopila od podpisa. Iz navedenega razloga je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, zaradi neobstoja dokumenta.

Dne 18. 7. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. Navaja, da iz pridobljenih dokumentov in podatkov izhaja, da organ za parkirno mesto št. 77 razpolaga s pogodbo št. 3541-0001/2023, saj to nedvoumno izhaja iz seznama najemnih pogodb, ki ga je pripravil organ sam. Obstoj zahtevane pogodbe potrjuje tudi dejstvo, ki izhaja iz seznama najemnih pogodb, da je organ za navedeno pogodbo zahteval in tudi pridobil mnenje krajevne skupnosti Trata z dne 6. 3. 2023. V zvezi z navedbo organa, da zahtevana pogodba ni bila sklenjena, prosilec izpostavlja, da obstoj pogodbe z vidika določb ZDIJZ ni v ničemer pogojen z njeno sklenitvijo. Po mnenju prosilca je organ izdelal zahtevani dokument in z njim tudi razpolaga. S tem, ko je stranka odstopila od sklenitve pogodbe in so se zaključili vsi postopki v zvezi z namero o oddaji parkirnih mest v najem, pa tudi ne moremo govoriti o izjemi iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval, da mu posreduje zahtevano pogodbo. Odgovor organa je IP prejel dne 8. 8. 2023 in dne 11. 8. 2023.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Skladno z drugim odstavkom 238. člena ZUP mora pritožnik med drugim v pritožbi navesti, zakaj izpodbija odločbo. Glede na pritožbene navedbe prosilca IP ugotavlja, da je predmet presoje tega postopka 3. točka izreka izpodbijane odločbe, tj. odločitev organa glede dostopa do najemne pogodbe št. 3541-0001/2023.

Organ je zahtevo prosilca po posredovanju najemne pogodbe št. 3541-0001/2023, z vsemi spremembami in dopolnitvami, zavrnil zaradi neobstoja dokumenta. Prosilec v pritožbi dvomi v upravičenost takšne odločitve, zato je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

Nadalje IP poudarja, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka. Iz navedenega sledi, da lahko IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve prosilca za posredovanje najemne pogodbe št. 3541-0001/2023, bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP, sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 ter sodbi št. I U 1365/2020 z dne 9. 2. 2022. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Organ je IP posredoval osnutek besedila »Najemne pogodbe za oddajo pokritega parkirnega mesta v najem, št. 3541-0001/2023-3 z dne 6. 3. 2023«, za parkirno mesto št. 77, ki predstavlja del zemljišča parc. št. 108/1, k.o. 2029 Stari dvor. Organ je izpostavil, da navedeni dokument ni podpisan s strani obeh strank ter obenem dodal, da je prosilec zaprosil za posredovanje osmih najemnih pogodb za parkirna mesta, s spremembami in dopolnitvami. Od zahtevanih je prejel sedem, ki so bile sklenjene. Pogodba, ki prosilcu ni bila posredovana, ni bila sklenjena, saj je stranka odstopila od podpisa. Organ je zato z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do predmetne pogodbe zaradi neobstoja dokumenta. Izpostavil je, da je pri odločitvi in obrazložitvi izpodbijane odločbe izhajal iz interpretacije obstoja pogodbe, kot izhaja iz 15. člena Obligacijskega zakonika. Ta določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Navedeno bi se izpolnilo šele v primeru potrditve, tj. podpisa s strani obeh strank. Ker do podpisa ni prišlo, je organ štel, da pogodba ni sklenjena in kot takšna ne obstoja.

IP pritrjuje ugotovitvi organa, da zahtevana pogodba v obravnavanem primeru ne obstaja. Slednja bi, kot izhaja iz osnutka besedila »Najemne pogodbe za oddajo pokritega parkirnega mesta v najem, št. 3541-0001/2023-3 z dne 6. 3. 2023«, bila veljavno sklenjena z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Ker do podpisa ni prišlo, pogodba ni bila sklenjena in zato ne obstaja. Posledično iz nje ne izvirajo nobene pravne posledice, ne za organ, ne za nasprotno stranko. IP poudarja, da je izhodišče zakonskega pogodbenega prava načelo konsenzualnosti, ki se v tem primeru kaže v podpisu obeh pogodbenih strank. Slednje je zasledovano tudi v 15. členu Obligacijskega zakonika s komentarjem (splošni del) (ur. N. Plavšek, M. Juhart, D. Jadek Pensa, V. Kranjc, P. Grilc, A. Polajnar Pavčnik, M. Dolenc, M. Pavčnik, 1. natis – Ljubljana: GV Založba, 2003), v katerem je zapisano, da če med strankama ni dosežen sporazum o bistvenih sestavinah oziroma ni izkazana enaka volja obeh strank, pogodba ne nastane.

Ker je prosilec zahteval posredovanje pogodbe št. 3541-0001/2023, z vsemi spremembami in dopolnitvami (ne pa osnutka nepodpisane pogodbe), in ker je organ pojasnil, zakaj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena. Organ sicer razpolaga z osnutkom besedila pogodbe, ki pa ni dokument, ki ga je zahteval prosilec in o katerem je odločil organ.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka