prosilec - Občina Šentjernej

Številka: 090-64/2026/7

Datum: 24. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 2. 2026, zoper odločbo Občine Šentjerenj, Prvomajska cesta 3a, 8310 Šentjernej (v nadaljevanju organ), št. 0901-0008/2025-2 z dne 20. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 2. 2026 zoper odločbo Občine Šentjernej, št. 0901-0008/2025-2 z dne 20. 1. 2026, se delno ugodi, izpodbijana odločba se v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati:

·         mapo »Aktivno«, v kateri so datoteke:

-          Situacija.zip,

-          Vzdolzni, precni.dwg,

-          Vzdolzni prerezi odvodnjavanja.dwg

·         mapo »Grafike«, v kateri so datoteke:

-          G.1 - Pregledna situacija.pdf

-          G.2.1 - Gradbena situacija.pdf

-          G.2.2 - Gradbena situacija.pdf

-          G.3.1 - Situacija prometne ureditve.pdf

-          G.3.2 - Situacija prometne ureditve.pdf

-          G.4.1 - Zbirna situacija komunalnih napeljav.pdf

-          G.4.2 - Zbirna situacija komunalnih napeljav.pdf

-          G.5.1 - Zakoličbena situacija.pdf

-          G.5.2 - Zakoličbena situacija.pdf

-          G.6.1 - Situacija meteorne odvodnje.pdf

-          G.6.2 - Situacija meteorne odvodnje.pdf

-          G.6.3 - Situacija meteorne odvodnje.pdf

-          G.7.1 - Karakteristični prečni prerezi.pdf

-          G.7.2 - Karakteristični prečni prerezi.pdf

-          G.8.1 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.2 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.3 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.4 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.5 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.6 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.7 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.8 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.9 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.10 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.11 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.12 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.13 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.14 - Prečni prerezi.pdf

-          G.8.15 - Prečni prerezi.pdf

-          G.9.1 - Vzdolžni prerezi.pdf

-          G.9.2 - Vzdolžni prerezi.pdf

-          G.10.1 - Vzdolžni prerezi odvodnjavanja.pdf

-          G.10.2 - Vzdolžni prerezi odvodnjavanja.pdf

-          G.10.3 - Vzdolžni prerezi odvodnjavanja.pdf

·         mapo »Popisi«, v kateri so datoteke:

-          Popisi_cesta_Šentjernej_cesta.xls,

-          Popisi_cesta_Šentjernej_pločnik.xls,

-          Popisi_CR.xls,

-          Popisi_TK.xls,

-          Popisi_Varnostni_nacrt.xls,

-          Popisi_zapora.xls,

-          SKUPNA REKAPITULACIJA - celotna.xls,

-          SKUPNA REKAPITULACIJA - nacrt gradbenistva.xls,

·         0_Vodilni nacrt.pdf: Projektna dokumentacija št. P-2022/21, julij 2023, pri čemer je dolžan na drugi strani dokumenta pod rubriko »Strokovnjaki drugih strok«, v vrstici »ime in priimek, strokovna izobrazba« prekriti ime in priimek, naziv ter št. potrdila strokovnjaka (2x),

·         Pogoji, mnenja, soglasja.pdf:

-          Projektne pogoje št. 1370025 z dne 10. 11. 2022, pri čemer je dolžan na drugi strani prekriti ime in priimek ter lastnoročni podpis posameznika, ki je pripravil dokument in ime in priimek in lastnoročni podpis direktorja DE Novo mesto. Na pregledni karti pa prekriti ime in priimek posameznika, ki je pripravil izris,

-          Mnenje k projektu št. 1370025 z dne 24. 5. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek ter lastnoročni podpis posameznika, ki je pripravil dokument in ime in priimek in lastnoročni podpis direktorja DE Novo mesto,

-          Soglasje št. 63-DF-651/2022 z dne 22. 11. 2022, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek ter lastnoročni podpis posameznika iz Službe za soglasja in priključke,

-          Projektne in druge pogoje št. 35110-0120/2022-2 z dne 22. 11. 2022,

-          Mnenje št. 35110-0056/2023-2 z dne 31. 5. 2023,

-          Projektne pogoje št.: 114569-NM/1386-SH z dne 17. 11. 2022, pri čemer je dolžan na drugi strani prekriti ime in priimek ter lastnoročni podpis posameznika, ki je vodil postopek in ime in priimek ter lastnoročni podpis Vodje TKO osrednja Slovenija,

-          Mnenje k projektni dokumentaciji št.: 120816-NM/647-SH z dne 16. 6. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek ter lastnoročni podpis posameznika, ki je vodil postopek in ime in priimek in lastnoročni podpis Vodje TKO osrednja Slovenija,

-          Projektne pogoje št. 35506-2879/2022-2 z dne 9. 11. 2022,

-          Vodno soglasje št. 35507-639/2023-2 z dne 13. 6. 2023,

·         Projektna naloga.pdf: Projektna naloga št. 37165-272/2022 (902) z dne 6. 10. 2022,

·         Tabela prometnih znakov.pdf,

·         Tehnično poročilo Šentjernej.pdf, pri čemer je dolžan na 31. strani v zadnjem odstavku v peti vrstici prekriti elektronska naslova ter v enajsti vrstici telefonsko številko in priimek posameznika in na 32. strani v točki 6 telefonsko številko ter

·         Vsi detajli.pdf.

2.     V delu, v katerem je organ dolžan prekriti podatke v skladu s prejšnjo točko tega izreka, in glede prestane recenzije šentjernejske obvoznice, se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 17. 12. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

- kopije projekta zasnove šentjernejske obvoznice ter

- kopijo prestane recenzije šentjernejske obvoznice s strani pooblaščene institucije ali podjetja. Pojasnil je, da je v objavi Dolenjskega lista z dne 2. 12. 2025 med drugim zasledil tudi izjavo župana Občine Šentjernej, da je v sklopu potrjenega predloga občinskega proračuna za leto 2026 navedena tudi uspešno prestana recenzija šentjernejske obvoznice. Ob tem je izpostavil posamezne predpise (Aarhuška konvencija, Zakon o varstvu okolju, ZDIJZ) ter absolutno javnost zahtevanih informacij. Z navedeno dokumentacijo se je želel seznaniti v elektronskem zapisu.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 0901-0008/2025-2 z dne 20. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil.

(3) Dne 13. 2. 2026 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. V njej ponovno navaja, da je v javnem časniku Dolenjski list z dne 2. 12. 2025 zasledil članek z naslovom, v katerem je bilo povzeto poročanje s seje Občinskega sveta Občine Šentjernej. V članku je bilo med drugim navedeno, da je recenzijo prestala šentjernejska obvoznica. Navedena izjava je bila neposreden povod za vložitev konkretne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj bi gradnja obvoznice lahko predstavljala okoljsko pomemben poseg v prostor. Z obrazložitvijo izpodbijane odločbe se ne strinja, saj sta izjava župana na seji občinskega sveta in obrazložitev v zavrnilni odločbi med seboj v nasprotju. Ob tem dodaja, da je bil članek objavljen dne 2. 12. 2025, zavrnilna odločba pa izdana dne 20. 1. 2026, torej 49 dni po javni izjavi, da je recenzija že opravljena.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovore organa je IP prejel dne 25. 2. 2026 ter dne 23. 3. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) Ker prosilec vztraja pri pridobitvi zahtevanih dokumentov v celoti, je IP v nadaljevanju presojal vsak dokument posebej. Ob tem IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Projekt zasnove šentjernejske obvoznice

(9) Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju kopije projekta zasnove šentjernejske obvoznice. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je projektna zasnova v fazi priprave ter da je bila posredovana v strokovno presojo oziroma recenzijo, pri čemer sam postopek recenzije do dneva izdaje izpodbijane odločbe ni zaključen. Meni, da zahtevani dokument trenutno ne predstavlja dokončne oziroma končne informacije v smislu 4. člena ZDIJZ, temveč gre za delovni material oziroma osnutek, ki je še predmet strokovnega usklajevanja in morebitnih sprememb. Dodal je, da, ko bo postopek recenzije zaključen in bo projektna zasnova šentjernejske obvoznice dokončno oblikovana ter potrjena s strani pristojnih, bo takšen končni dokument postal informacija javnega značaja in bo dostopen javnosti pod pogoji, ki jih določa ZDIJZ.

(10) V zvezi z navedbo organa, da zahtevani dokument trenutno ne predstavlja dokončne oziroma končne informacije v smislu 4. člena ZDIJZ, temveč gre za delovni material oziroma osnutek, ki je še predmet strokovnega usklajevanja in morebitnih sprememb ter njegove navedbe, da ko bo projektna zasnova šentjernejske obvoznice dokončno oblikovana ter potrjena s strani pristojnih, bo takšen končni dokument postal informacija javnega značaja, IP izpostavlja, da je definicija informacije javnega značaja opredeljena v zgoraj povzetem 4. členu ZDIJZ, pri čemer citirani člen obstoj dokumenta ne veže na njegovo dokončnost, temveč na izpolnitev treh osnovnih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja (več v razdelku…). Vprašanje dokončnosti dokumenta je lahko eden od razlogov za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokončnost oz. nedokončnost dokumenta torej ne vpliva na sam obstoj informacije javnega značaja kot take, saj ta vselej obstoji, ko so izpolnjeni vsi kriteriji iz 4. člena ZDIJZ. Lahko pa navedena okoliščina vpliva na obstoj zakonske izjeme in s tem na dostop do dokumenta.

(11) Ob odstopu pritožbe je organ IP dostavil določeno dokumentacijo. Z dopisom, št. 090-64/2026/2 z dne 24. 2. 2026, ga je IP pozval k posredovanju zahtevane dokumentacije in pojasnil, pri čemer je slednjega izrecno pozval, da pojasni, ali je zahtevane dokumente že posredoval ob odstopu pritožbe prosilca ter pri tem navede, v katerih, že posredovanih datotekah, se le-ti nahajajo in kako točno so poimenovani. V odgovoru z dne 25. 2. 2026 je organ pojasnil, da je kopijo projekta zasnove šentjernejske obvoznice posredoval že dne 19. 2. 2026 ob odstopu pritožbe preko povezave WeTransefer ter da je vsa posredovana dokumentacija trenutno v postopku recenzije, ki še ni zaključen. Iz navedenega izhaja, da v zadevi ni sporno, da organ razpolaga s projektom zasnove šentjernejske obvoznice in da ta izpolnjuje kriterije iz 4. člena ZDIJZ, saj je dne 19. 2. 2026 IP posredoval:

- datoteko »Aktivno«, v kateri se nahaja dokumentacija, kot navedeno zgoraj v 1. točki izreka odločbe,

- datoteko »Grafike«, v kateri se nahaja dokumentacija, kot navedeno zgoraj v 1. točki izreka odločbe,

- datoteko »Popisi«, v kateri se nahaja dokumentacija, kot navedeno zgoraj v 1. točki izreka odločbe,

- dokument 0_Vodilni nacrt.pdf,

- dokument Pogoji, mnenja, soglasja.pdf, v kateri se nahaja dokumentacija, kot navedeno zgoraj v 1. točki izreka odločbe,

- dokument Projektna naloga.pdf,

- dokument Tabela prometnih znakov.pdf,

- dokument Tehnično poročilo Šentjernej.pdf ter

- dokument Vsi detajli.pdf.  

Ob tem IP izpostavlja, da je dokumente poimenoval na način, kot jih je poimenoval sam organ ob posredovanju, pri čemer je v izreku te odločbe podrobneje opredelil posamezne dokumente, ki se nahajajo znotraj datoteke oz. dokumenta.

(12) IP dalje ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi ni izrecno skliceval na obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar iz njegovih navedb (npr. projektna zasnova v fazi priprav, zahtevani dokument trenutno ne predstavlja dokončne oziroma končne informacije v smislu 4. člena ZDIJZ, temveč gre za delovni material oziroma osnutek, ki je še predmet strokovnega usklajevanja in morebitnih sprememb itd.) smiselno izhaja, da je prosilcu zavrnil dostop zaradi obstoja izjeme »dokumenta v izdelavi«. Opredelitev citirane izjeme ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

-          dokument mora biti še v postopku izdelave,

-          dokument mora biti še predmet posvetovanja,

-          specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

(13) Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in nasl.; v nadaljevanju Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(14) IP ugotavlja, da je na podlagi Pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije PZI za novogradnjo obvoznice Šentjernej, št. 410-0037/2022 z dne 20. 9. 2022 (v nadaljevanju pogodba z dne 20. 9. 2022) pravna oseba GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o. Novo mesto, Kočevarjeva ulica 31, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju GPI d.o.o.) za potrebe organa izdelala projektno dokumentacijo PZI za izgradnjo obvoznice Šentjernej (1. člen pogodbe z dne 20. 9. 2022). 7. člen pogodbe z dne 20. 9. 2022 določa rok dokončanja del in določa terminski plan izvajanja del, pri čemer iz drugega odstavka navedenega člena izhaja, da če izvajalec zamuja glede na terminski plan izvajanja del ali glede na rok dokončanja del, o tem obvesti naročnika, ga zaprosi za podaljšanje roka dokončanja del, kar se dogovori in potrdi pisno v obliki aneksa k osnovni pogodbi. Prav tako 2. člen (vrednost pogodbenih del) in 3. člen (način obračunavanja in plačevanja opravljenih del) pogodbe z dne 20. 9. 2022 urejata finančne obveznosti organa do izdelovalca projektne dokumentacije.

(15) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo ugotavlja, da nedvomno nista podana že prva dva pogoja za obstoj izjeme dokumenta v izdelavi. Projektna dokumentacija kot taka je v tej obliki namreč že izdelana, to pomeni, da v tej fazi ni več v postopku izdelave ter da ni več predmet posvetovanja pri izdelovalcu, niti pri organu, ne glede na to, da se bo mogoče kasneje še spreminjala zaradi potreb recenzije. Ker morajo biti podani za obstoj te izjeme vsi pogoji hkrati, nista pa podana že prva dva pogoja, se IP posebej ne opredeljuje do specifičnega škodnega testa. Ob tem zgolj dodaja, da obstoj slednjega organ niti ni zatrjeval v izpodbijani odločbi, niti ni navedel, kako bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Ob tem IP dodaja, da je mogoče zaskrbljenost zaradi nerazumevanja javnosti odpraviti na druge načine, ki ne bi ovirali dostopa do zahtevanih informacij. Če organ npr. meni, da obstaja bojazen, da bi razkrita informacija lahko zavedla javnost, lahko npr. posredovanje zahtevanih podatkov opremi z določenimi pojasnili oziroma obrazložitvami, ki bi nevarnost napačne razlage podatkov zmanjšale, npr. da gre za nerecenzirano verzijo in podobno.

(16) Da je projektna dokumentacija že izdelana in ni predmet posvetovanja pri organu, izhaja iz naslednjih dejstev:

- iz pogodbe z dne 20. 9. 2022 izhaja, da bodo posamezna pogodbena dela opravljena v določenem času, pri čemer iz posredovane dokumentacije ne izhaja, da bi izvajalec prosil organ za podaljšanje roka za izdelavo projektne dokumentacije, saj bi, skladno s 7. členom pogodbe z dne 20. 9. 2022, o tem stranki morali skleniti aneks k pogodbi. Navedeno posledično pomeni, da je bila posredovana dokumentacija organu kot zaključena dokumentacija,

- dokumentacija predstavlja zaokroženo celoto, pri čemer nikjer iz besedila ali grafik ne izhaja, da bi bil dokument še v postopku izdelave, vsi stavki so namreč zaključeni, v tekstu ni opomb, oznak, besedilo tudi ni opredeljeno kot osnutek, niti nima vodnega žiga, ki bi nakazoval, da gre za osnutek. Navedeni dokument je podpisan s strani odgovorne osebe izdelovalca,

- organ je projektno dokumentacijo posredoval v recenzijo izbranemu izvajalcu, kar pomeni, da projektna dokumentacija ni več v izdelavi, niti predmet posvetovanja pri organu, temveč kot zaključena celota predmet drugega postopka, tj. recenzije in

- iz 2. člena pogodbe z dne 20. 9. 2022 izhaja, da vrednost pogodbenih del znaša 43.981,00 eu, pri čemer je iz aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ERAR) razvidno, da je bila dne 29. 12. 2022 opravljena transakcija v navedenem znesku v korist prejemnika GPI d.o.o..

(17) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana. Kot že zgoraj navedeno, je predmet presoje dokument, ki ga je pripravil zunanji izvajalec, izbran na podlagi določb Zakona o javnem naročanju, ki je za navedeno storitev že prejel plačilo iz javnih sredstev, ker je bila storitev opravljena. Organ je dokumentacijo posredoval v recenzijo, pri čemer IP izpostavlja, da morebitni pozivi izvajalca recenzije k dopolnitvi ali popravi slednje ne pomenijo, da je dokument v izdelavi. Vsaka posamezna različica dokumenta predstavlja informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Ta izjema namreč varuje miselni proces organa in pripravo konkretnega dokumenta in ne varuje sistemsko celotnega postopka priprave določene rešitve.

(18) Ob vpogledu v presojano dokumentacijo je IP ugotovil, da slednja obsega tudi osebne podatke posameznikov, zato je v nadaljevanju presojal, ali je podana pravna podlaga za njihovo obdelavo. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(19) Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz člena 4, pododstavka (1) Splošne uredba o varstvu podatkov, da pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika, IP ugotavlja, da:

- so imena, priimki, lastnoročni podpisi, poklicni nazivi in identifikacijske številke pooblaščenih inženirjev, ki so navedeni v imeniku pooblaščenih inženirjev, ki je javno dostopen na podlagi 12. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZAID) prosto dostopne informacije. Nasprotno pa IP ugotavlja glede imena in priimka strokovnjaka druge stroke ter njegovega naziva in št. potrdila. IP namreč ni znana pravna podlaga za njihovo obdelavo, zato gre za varovane osebne podatke posameznika,

- so podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Tako ni varovan podatek o imenu in priimku ter lastnoročnem podpisu direktorja Komunale Novo mesto d.o.o., ni pa podane pravne podlage za razkritje imen, priimkov in podpisov ostalih zaposlenih, ki so navedeni v dokumentih Elektro Ljubljana d.d., Komunala Novo mesto d.o.o., Telekom Slovenije d.d. ter njihovih elektronskih naslovov ter telefonskih številk,

- so imena in priimki javnih uslužbencev (občina, ministrstvo) ter njihovi lastnoročni podpisi prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.  

(20) IP nadalje pojasnjuje, da je treba zadevno dokumentacijo presoditi še z vidika določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javnost podatkov o porabi javnih sredstev. Slednja namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru se tako poraba javnih sredstev ne nanaša samo na znesek, ki je bil plačan za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnjo obvoznice Šentjernej, temveč tudi na samo dokumentacijo, ki jo je izdelala pravna oseba GPI d.o.o. za organ kot naročnika na podlagi pogodbe z dne 20. 9. 2022.

(21) IP dalje opozarja tudi na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v zahtevi skliceval tudi prosilec. Citirani člen določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.

(22) Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2), ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 8. členu ZVO-2, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalcev javnih služb varstva okolja ter drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti. Načelo javnost pa izhaja iz 15. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji. Javnost ima pravico sodelovati tudi upravnih postopkih, ki se nanašajo na posege v okolje.

(23) Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 160. člena ZVO-2, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 160. člen ZVO-2 v drugem odstavku določa, da so okoljski podatki tudi podatki o stanju okolja in njegovih delov. Skladno s 3. členom ZVO-2 je okolje tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. Deli okolja so mineralne surovine, tla, voda, zrak, živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom. Skladno s 4. tč. tretjega odstavka predstavlja poseg v okolje vsako človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki lahko vpliva na okolje tako, da škoduje človekovemu zdravju, počutju in kakovosti njegovega življenja ter preživetju, zdravju in počutju drugih organizmov, in se nanaša zlasti na onesnaževanje okolja, emisije v okolje, rabo naravnih dobrin, povzročanje tveganja za okolje, med drugim z gradnjo in uporabo objektov, opravljanjem proizvodnih in drugih dejavnosti, dajanje proizvodov na trg in njihovo potrošnjo ter ravnanjem z odpadki.

(24) V konkretnem primeru je predmet presoje dokumentacija, ki je namenjena izgradnji ceste, ki predstavlja poseg v okolje in s tem tudi okoljsko informacijo. Da gre pri tovrstnih informacijah za informacije, povezane z okoljem, izhaja tudi iz relevantne sodne prakse Sodišča Evropske Unije (Court of Justice of the European Union), ki je v sodbi z dne 17. 6 1998 (Mecklenburg (C-321/96, EU:C:1998:300), odločilo, da je treba pojem »informacija, ki je povezana z okoljem« tolmačiti široko in v to definicijo zajeti številne aspekte okolja in dejavnosti, povezane z njim. Tako je sodišče odločilo, da je zahteva za dostop do informacij prosilca Mecklenburga, ki je od nemškega organa zahteval dokumentacijo v zvezi z izgradnjo »zahodne obveznice«, zahteva, ki se nanaša na pridobitev okoljskih informacij, saj je te treba tolmačiti v najširšem možnem kontekstu.

(25) V zvezi z ugotovitvijo, da gre v obravnavanem primeru za podatke, ki so že po samem zakonu absolutno javni, IP dodaja, da upoštevaje a26.a člen ZDIJZ k stranski udeležbi ni vabil izdelovalca projektne naloge. Iz citiranega člena namreč izhaja, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Recenzija šentjernejske obvoznice

(26) Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil tudi zahtevo prosilca po posredovanju kopije prestane recenzije šentjernejske obvoznice s strani pooblaščene institucije ali podjetja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da postopek recenzije še ni zaključen, zato ne razpolaga z dokumentom "kopija prestane recenzije", saj ta dokument še ni nastal.

(27) Organ je v odgovoru z dne 25. 2. 2026 ponovno poudaril, da postopek recenzije še ni zaključen, zato ne razpolaga s kopijo prestane recenzije šentjernejske obvoznice s strani pooblaščene institucije ali podjetja. Hkrati je IP dostavil sklenjeno pogodbo z recenzentom ter oba aneksa k pogodbi, s katerima je bil rok za izvedbo del podaljšan, nazadnje do dne 30. 3. 2026. Izpostavil je, da glede na to, da rok za izvedbo recenzije še ni potekel, s slednjo ne razpolaga. Prav tako se je v navedenem odgovoru opredelil tudi do navedbe župana, povzete v objavi Dolenjskega lista z dne 2. 12. 2025. Navedel je, da izjava ne izkazuje dejstva, da je bil postopek recenzije formalno zaključen oziroma da je bil izdan končni dokument o uspešno opravljeni recenziji s strani pooblaščene institucije ali izvajalca. Ob tem je izpostavil, da je treba izjavo, ki je bila povzeta v medijski objavi, razumeti v kontekstu razprave na seji občinskega sveta. Možno je, da je šlo za ne dovolj natančno izražanje ali za poenostavljeno povzemanje kompleksnega postopka, bodisi na strani govorca bodisi pri kasnejšem novinarskem zapisu. Takšna medijska navedba sam po sebi ne dokazuje obstoja konkretnega dokumenta, s katerim organ dejansko ne razpolaga, niti ne more nadomestiti formalnega akt o zaključku postopka recenzije.

(28) Po skrbnem pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da organ ne razpolaga s kopijo prestane recenzije šentjernejske obvoznice s strani pooblaščene institucije ali podjetja. Ta je namreč smiselno in celovito pojasnil njegovo ugotovitev, da s slednjimi ne razpolaga. V navedeno se je IP prepričal z vpogledom v posredovano pogodbo in aneksa k le-tej (iz aneksa št. 2 k Pogodbi za izvedbo recenzije, št. 371-0006/2025-11 z dne 24. 12. 2025 izhaja, da je rok z dokončanje del do dne 30. 3. 2026), pri čemer v pritožbenem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, da bi organ razpolagal z informacijami, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati niti se do slednjih v postopku ne bi želel opredeliti. IP je zato v tem delu v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe in pojasnilom glede neobstoja zahtevanih informacij, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ob tem IP pojasnjuje, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

Sklepno

(29) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi, zato je odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(30) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(31) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke