prosilec - Občina Šentilj
+ -- Datum:
- 12.11.2026
- Številka:
- 090-513/2026
- Kategorije:
- Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek, Test interesa javnosti
Povzetek
Odločba
Številka: 090-513/2026/5
Datum: 12. 11. 2026
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 23. 10. 2026, zoper odločbo Občine Šentilj, Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: organ), št. 090-10/2026-106/2 z dne 22. 10. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 23. 10. 2026, zoper odločbo Občine Šentilj, št. 090-10/2026-106/2 z dne 22. 10. 2026, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je dne 19. 10. 2026, na podlagi ZDIJZ, zahteval dostop do informacije javnega značaja, in sicer zvočnega zapisa celotne 17. redne seje Občinskega sveta Občine Šentilj, ki je potekala dne 8. 10. 2026 ob 18. uri. Prosilec želi zahtevano informacijo prejeti v elektronski obliki.
(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-10/2026-106/2 z dne 22. 10. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi najprej ugotovil, da razpolaga z zvočnim posnetkom 17. redne seje Občinskega sveta Občine Šentilj z dne 8. 10. 2026, da javnost iz seje ni bila izključena ter da so na seji bili navzoči člani občinskega sveta, župan in zaposleni v občinski upravi organa. Nadalje je organ izpostavil ključne določbe Poslovnika Občinskega sveta Občine Šentilj (v nadaljevanju: Poslovnik), ki se nanašajo na zvočno snemanje sej občinskega sveta in delovnih teles, in sicer 52., 53. in 54. člen Poslovnika. Organ je na podlagi teh določb ugotovil, da prosilec v razmerju do organa nima nobene funkcije (ni občinski svetnik ali član drugega občinskega delovnega telesa), torej nastopa kot javnost, da na seji ni bil prisoten in da v svoji zahtevi ni pojasnil potrebe, oziroma namena za kaj bo zapis uporabljen. Organ je prav tako ugotovil, da zahtevana informacija ni avtomatično prosto dostopna informacija javnosti zgolj zaradi dejstva, da je seja bila javna, ter da je zvočni posnetek bil ustvarjen izključno za pripravo zapisnika, kot to določa Poslovnik, ter da Poslovnik določa, da lahko član občinskega sveta ali član delovnega telesa zahteva dobesedni izpis njegove razprave s seje, ne pa tudi posredovanje celotnega zvočnega zapisa s seje, ter da 17. redna seja Občinskega sveta Občine Šentilj ni bila slikovno snemana za potrebe direktnega ali časovno zamaknjenega prenosa na spletni strani ali javnih medijih, ker organ trenutno nima sklenjene nobene pogodbe s fizično ali pravno osebo za slikovno snemanje. Nadalje je organ ugotovil, da je na zvočnem posnetku posneta celotna 17. redna seja, razprave, glasovanje ter so posneti tudi posamezni poročevalci k točkam dnevnega reda in da posamezni glasovi na posnetku vsebujejo tolikšno množico osebnih podatkov, da se da določenega posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Pri tem se je organ skliceval tudi na odločbo IP št. 090-98/2018 z dne 22. 5. 2018, iz katere izhaja, da so navedene glasovne značilnosti takšni osebni podatki, ki nedvoumno določajo posameznika in bi takšno razkritje osebnih podatkov pomenila kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je na podlagi tega ugotovil, da zvočni zapis 17. redne seje ne vsebuje le zapisa tega, kaj je bilo povedano, ampak vsebuje tudi podatke o tem, kako je bilo nekaj povedano, torej tudi glasovne, jezikovne in druge govorne značilnosti, spremljajoče osebnostne, vedenjske in čustvene značilnosti lastnosti javnih uslužbencev in funkcionarjev, iz katerih je mogoče nedvoumno določiti posameznika, zato bi razkritje le teh pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov prisotnih na seji. Nadalje je organ ugotavljal, ali je upoštevaje 7. člen ZVOP-2 in četrti odstavek 6. člena GDPR uredbe v konkretnem primeru dopustna obdelava osebnih podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili ti podatki zbrani, torej v konkretnem primeru za zapis zapisnika. Organ je ugotovil, da za vsako nadaljnjo obdelavo pridobljenih varovanih podatkov iz zvočnega zapisa seje ni niti zakonske podlage niti privolitve posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo, zato je nadaljnja obdelava varovanih podatkov nezakonita, saj Poslovnik izrecno določa, da je primarni namen zvočnega posnetka za pisanje zapisnika. Organ je prav tako ugotovil, da prosilec v svoji zahtevi ni pojasnil potrebe oziroma namena, za kaj bo zvočni posnetek uporabljen in organ je v skladu s četrtim odstavkom 6. člena GDPR uredbe tudi ocenjeval, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani. Organ je zaključil, da Poslovnik določa le, da se zvočni zapis hrani do potrditve zapisnika, s čemer upravljavec zagotavlja zadostno varstvo vseh na sejah ustvarjenih varovanih podatkov, zato je organ glede na okoliščino, da prosilec v svoji zahtevi ni pojasnil namena obdelave, ocenil, da glede na vse navedeno niso izpolnjeni pogoji, da se prosilcu posreduje zvočni zapis celotne 17. redne seje, saj bi tako bila vsakršna njegova nadaljnja obdelava nezakonita in bi pomenila kršitev varstva osebnih podatkov s strani upravljavca. Takšna kršitev varstva osebnih podatkov pomeni grob poseg v zasebnost posameznika, saj bi posredovan zvočni posnetek omogočal neomejeno število ponovitev pri poslušanju, podrobno analiziranje in nadaljnje predvajanje oziroma distribuiranje, zato je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Pri tem se je organ skliceval tudi na odločbo IP št. 090-198/2016/6 z dne 10. 10. 2016, v kateri je IP potrdil zavrnitev dostopa do zvočnih posnetkov sej občinskega sveta, ker poslovnik občinskega sveta ni predstavljal zadostne pravne podlage za posredovanje zvočnih posnetkov splošni javnosti po ZDIJZ.
(3) Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo dne 23. 10. 2026. V pritožbi zatrjuje, da je odločitev organa materialnopravno napačna in nezakonita. Organ naj bi kršil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, saj zakon izrecno določa, da v kolikor dokument ali posnetek vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo (npr. osebne podatke), mora organ te podatke zgolj izločiti (v primeru zvoka tehnično utišati ali prekriti), prosilcu pa omogočiti dostop do preostalega dela informacije. Nadalje navaja, da iz zvočnega zapisa izhaja potek seje organa, na kateri so sodelovali javni uslužbenci, funkcionarji oziroma člani organa v okviru opravljanja svojih uradnih dolžnosti ali funkcij. Na podlagi tega zatrjuje, da v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in so javno dostopni. Prosilec prav tako meni, da organ s prikrivanjem zvočnega zapisa seje onemogoča kakršnokoli neodvisno preverjanje poteka seje, verodostojnosti in resničnosti navedb, ki bodo v zapisnik sploh vnesene, saj uradni zapisnik seje ni javno dostopen in bo uradno obstajal šele po njegovi potrditvi. Zvočni zapis seje je tako ključni vir podatkov, na podlagi katerega se zapisnik sploh sestavi, in predstavlja izvorno informacijo javnega značaja o delu organa. Po mnenju prosilca ima javnost tako nedvoumno pravico do dostopa do tega zapisa, še posebej v situaciji, ko uradni zapisnik ne obstaja, saj se s tem preprečuje samovoljno prirejanje vsebine seje in zagotavlja nadzor nad transparentnostjo delovanja organa.
(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-10/2026-106/4 z dne 26. 10. 2026, poslal v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.
(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim zvočnim zapisom seje z dne 8. 10. 2026 razpolaga v materializirani obliki, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop zaradi varstva osebnih podatkov.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
(8) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[1] IP ugotavlja, da zvočni zapis med drugim vsebuje glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih na seji Občinskega sveta organa z dne 8. 10. 2026 ob 18. uri, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi preko predstavitve imena in/ali priimka oziroma funkcije, delovnega mesta ali drugega statusa vabljenega. Navedeno pomeni, da zadevni zvočni posnetek nedvomno obsega osebne podatke.
(9) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov se sklicuje tudi ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes. Ob tem IP dodaja, da Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
(10) Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov je tako v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).
(11) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za razkritje zahtevanih osebnih podatkov, zaradi česar prosilec do njih ni upravičen. IP je stališče, da gre pri zvočnih posnetkih za varovane osebne podatke, zavzel že večkrat, in sicer v odločbah št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017 in št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki jo je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014. Razlogi za nedopustnost takšnega razkritja so naslednji:
- zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence seje;
- zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;
- glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).
(12) Ti osebni podatki tako po oceni IP presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Vsebina seje v obravnavanem primeru načeloma ne bi bila varovana (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti npr. magnetogram, to je prepis seje), so pa varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Varovani so torej podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa, kaj je bilo povedanega. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebni podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, se zahtevi prosilca ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.
(13) Poleg navedenih pravnih podlag je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi sodno prakso v zvezi z neupravičenimi posegi v zasebnost oseb (npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-472/02).
(14) Seje Občinskega sveta organa so sicer praviloma javne (26. člen Poslovnika), toda dejstvo enkratne javnosti seje še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Drugi odstavek navedenega člena Poslovnika tudi določa, da se javnost seje zagotavlja z navzočnostjo občanov, tako da se vnaprej sprejemajo prijave do zasedbe prostih mest v dvorani in predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Na podlagi tega izhaja, da zvočno snemanje sej ni eden izmed načinov uresničevanja javnosti seje. Snemanje sej Občinskega sveta organa je sicer urejeno v prvem odstavku 52. člena Poslovnika, vendar pa določb poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja. Kot izhaja iz prvega odstavka navedenega člena Poslovnika in navedb organa, je zvočni posnetek namenjen izključno sestavi zapisnika seje in se hrani do potrditve zapisnika na seji občinskega sveta ali delovnega telesa. Osebnih podatkov na zadevnem zvočnem posnetku ni mogoče v celoti enačiti z osebnimi podatki, razkritimi pri drugih javnih nastopih ali drugih oblikah pojavljanja v javnosti. V skladu z določbami 12., 13. in 14. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov morajo biti posamezniki v primeru snemanja občinskih sej predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali.
(15) Ker je prosilec mnenja, da je javni interes glede razkritja močnejši od interesa drugih oseb, se IP opredeljuje še do testa prevladujočega interesa javnosti.
Test javnega interesa
(16) Po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ se ne glede na izjeme od dostopa dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.
(17) Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
(18) Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[2] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.
(19) V obravnavanem primeru so razlogi za varovanje podatkov podani iz razloga varstva osebnih podatkov, po drugi strani pa prosilec v pritožbi ni navedel konkretnih argumentov, ki bi upravičili poseg v varovane osebne podatke. Prosilec namreč le na splošno navaja, da organ s prikrivanjem zvočnega zapisa seje onemogoča kakršnokoli neodvisno preverjanje poteka seje, verodostojnosti in resničnosti navedb, ki bodo v zapisnik sploh vnesene, in da se z dostopom do zvočnega posnetka preprečuje samovoljno prirejanje vsebine seje in zagotavlja nadzor nad transparentnostjo delovanja organa. Te splošne navedbe ne nagnejo tehtnice v prid javnega interesa za razkritje zahtevanega zvočnega zapisa seje, saj obstaja drug način uresničevanja zasledovanega cilja. Kot je IP ugotovil že zgoraj, 26. člen Poslovnika določa, da se javnost seje zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta, iz česar izhaja, da ima javnost možnost neposrednega spremljanja poteka seje, torej »v živo«. Bolj neodvisno, verodostojno in resnično preverjanje poteka seje od tega pa po mnenju IP ne bi mogel zagotoviti niti zvočni posnetek, tudi če bi obstajala pravna podlaga za njegovo razkritje.
(20) Nadalje IP ugotavlja tudi, da se zapisnik, ki se zapiše na podlagi zvočnega posnetka, še potrjuje na naslednji seji občinskega sveta, torej so možne korekcije, saj lahko v skladu z 29. členom Poslovnika člani sveta dajejo pripombe k zapisu sklepov prejšnje seje in zahtevajo, da se sklepi ustrezno spremenijo in dopolnijo. IP na podlagi pojasnila organa, pridobljenega iz telefonskega pogovora z dne 11. 11. 2026, ugotavlja tudi, da je šlo v primeru 17. redne seje občinskega sveta za zadnjo redno sejo tega mandatnega obdobja, zato se bo njen zapisnik praviloma potrjeval na 2. redni seji občinskega sveta v naslednjem mandatnem obdobju (1. redna seja je namreč konstitutivna) in bo torej po potrditvi prosto dostopen javnosti.
(21) Po oceni IP v obravnavanem primeru torej niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje zadevnega zvočnega posnetka, oziroma zadevnih osebnih podatkov. Izhajajoč iz navedenega IP zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanega zvočnega posnetka ne prevlada nad interesom, zaradi katerega je to vsebino treba varovati iz razloga varstva osebnih podatkov.
(22) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(23) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
(24) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.