prosilec - OŠ Janka Kersnika Brdo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dogovore in korespondenco, organ pa je zahtevo zavrnil zaradi zlorabe pravice po ZDIJZ. IP obrazložitvi organa ni sledil, saj v pritožbeni zadevi ni ugotovil, da bi prosilec želel zlorabiti pravico dostopa do informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-321/2024/8

Datum:   10. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP),, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 7. 2024, zoper odločbo št. 090-1/2024-5 z dne 12. 6. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, Brdo 5, 1225 Lukovica (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 16. 7. 2024 zoper odločbo Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, št. 090-1/2024-5 z dne 12. 6. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 17. 5. 2024 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki pošlje dogovor med organom in Kmetijskim inštitutom Slovenije (KIS) in korespondenco med obema javnima institucijama, ki je vodila do podpisa tega dogovora.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. Dodatno je zahtevo zavrnil tudi zato, ker je na stališču, da gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(3) Prosilec je dne 16. 7. 2024 vložil pritožbo v kateri nasprotuje ugotovitvam o šikaniranju in zlorabi instituta informacij javnega značaja. Ker je zraven šole sadovnjak, ki ga pogosto škropijo z različnimi škropivi, ga kot starša zanimajo dokumenti povezani s tem.

(4) Organ je pritožbo prosilca, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-1/2024-13 z dne 14. 8. 2024, v katerem je dodatno pojasnil okoliščine, zaradi katerih šteje, da prosilec zlorablja institut dostopa do informacij javnega značaja.

(5) IP je 27. 8. 2024 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki jih je zahteval prosilec, organ pa je 30. 8. 2024 ponovno pojasnil, da dogovora med njim in KIS ne more poslati, ker dogovor ne obstaja.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem se ta izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(8) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(9) IP najprej poudarja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(i) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(ii) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(10) ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

(11) Po navedbah organa je prosilec na organ od aprila 2024 naslovil več zahtev (4) vezanih na sadovnjak v bližini šole, ki je v upravljanju KIS. Organ je mnenja, da so zahteve prosilca ideološko obravnavane in da iz zahtev izhaja negativna nastrojenost proti organu in ravnateljici, saj je prosilec zoper njo naslovil več prijav na inšpektorate, kar predstavlja šikaniranje organa in ravnateljica. Prosilec naj bi s sistematičnimi in povezanimi dejanji povzročal preobremenjenost organa, saj je organ na vsebinsko enaka vprašanja že odgovoril.

(12) IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017, iz katere izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

(13) Tudi iz Sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009 izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

(14) Glede na navedeno IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice. Presoja obstoja zlorabe pravice je institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba torej razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.

(15) V obravnavani zadevi je organ presodil, da je prosilčeva zahteva z dne 17. 5. 2024 šikanoznega značaja, ker naj bi bila ideološko obarvana. IP iz besedila zahteve slednjega ni razbral in organu v tem delu ni mogel slediti. Zgolj dejstvo, da je prosilec zaradi bližine sadovnjaka in morebitnega vpliva škropljenja dreves na otroke v bližini šole zaskrbljen in v zvezi s tem postavlja vprašanja in odpira širšo razpravo, še ni mogoče šteti, da gre za vprašanja, ki niso utemeljena, ki bi jih lahko šteli kot ideološko obarvana ali kako drugače šikanozna. Prav tako samo po sebi ni napačno, če prosilec oceni, da določeno ravnanje ni ustrezno in v zvezi s tem poda morebitno prijavo. Ti razlogi ne zadostujejo stopnji ugotovitve, da gre za šikanozne zahteve, ki so namenjene izključno škodovanju organu in ravnateljici. Pri tem IP opozarja na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi III U 117/2021-38, v kateri je navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti[1]. Varovana dobrina ni čast in dobro ime konkretne uradne osebe, temveč sta varovani dobrini zaupanje v upravne organe in njihova avtoriteta. Objektivno merilo pri presoji, ali je vloga žaljiva je, ali je izjavljanje v vlogi tako, da lahko ogrozi oziroma spodkoplje avtoriteto in ugled organa ali uradne osebe, pri tem zadostuje, če vlagatelj žali delo organa ali uradne osebe na splošno. Prosilec v zahtevi ni uporabil neprimernega izražanja, opozarjanje na morebitne nevarnosti in skrb za zdravje otrok (četudi bi se izkazalo kot nepotrebno ali pretirano), pa v navedenem obsegu in v obravnavani zadevi ne presega takšne stopnje, kjer bi bilo mogoče govoriti o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(16) IP opozarja, da mora komunikacija med prosilci in organi ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivne vrednostne sodbe posameznih predstavnikov organa. Prosilec lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. ravnateljice izrazi, vendar brez uporabe žaljivih besed z zaničevalno konotacijo in v okviru morebitnih pravnih sredstev. Organ ima pravico, če se z navedbami prosilca ne strinja in meni da vplivajo na druge in na položaj organa, podati izjavo za javnost; če meni, da se zahteve za odgovor ponavljajo, lahko nanje, če izpolnjujejo pogoje iz 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ne odgovarja. Organ pa ne more na podlagi štirih vlog, ki niso žaljive ali šikanozne in siceršnjega stališča prosilca glede tematike, ki jo izpostavlja o škropljenju dreves in morebitnih negativnih vplivih tega (ne glede na to, ali slednje drži ali ne), zahteve zavreči na podlagi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(17) Posredovanje informacij javnega značaja predstavlja ena izmed zakonsko določenih nalog organa in v obravnavani zadevi odvzem pravice iz 39. člena Ustave ni v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da je prosilec z obravnavano vlogo zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja in prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(18) IP je v nadaljevanju odločal o dostopu do zahtevanega dokumenta.

(19) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(20) IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentom ne razpolaga. Slednje izhaja tako iz izpodbijane odločbe, kot tudi iz dodatnih pojasnil organa, ki jih je IP prejel v pritožbenem postopku. Tudi ob pregledu celotne pritožbene dokumentacije preostalih zadev IP ni nikjer zaznal indicev, da bi tovrstni dogovor (v pisni oz. materializirani obliki) obstajal. Dokazov ali indicev o njegovem obstoju ni navedel niti prosilec. IP zato nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z dokumentom ne razpolaga.

(21) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(22) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(23) Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena (tj. da z dokumentom ne razpolaga), pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

(24) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

(25) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Enako je stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi U 12/2008.