prosilec - OŠ Jakoba Aljaža

POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo prosilec posredoval dokumente, ki se nanašajo na različne Inšpektorate. Pri tem je, na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, v nekaterih izmed teh dokumentov v zvezi z izrednimi odpovedmi delovnega razmerja, opomini in drugimi delovnopravnimi sankcijami, izbrisal podatke, ki predstavljajo opise osebnih okoliščin javnih uslužbencev, medsebojnih odnosov, njihovo ravnanje in subjektiven odnos do dogodkov, oziroma podatkov, ki so osebne narave , ki se tičejo osebnih okoliščin. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pravilno izveden delni dostop, ker so podatki o razlogih za takšne ukrepe, v okoliščinah konkretnega primera, v predmetnih dokumentih vsebovani na tak način, da jih ni mogoče razkriti brez, da bi s tem razkrili tudi podatke, ki spadajo v zasebno sfero javnih uslužbencev. Ti podatki so namreč do te mere prepleteni s podatki povezanimi s subjektivnimi okoliščinami posameznikov, njihovim doživljanjem teh situacij, da bi se z njihovim razkritjem razkrile tudi osebne lastnosti, (v nekaterih primerih tudi posebne vrste osebnih podatkov iz prve točke 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov) in sposobnosti javnih uslužbencev, kar nedvomno ni v neposredni povezavi z njihovim delovnim razmerjem. Ob tem IP ugotavlja, da je organ v predmetnih dokumentih razkril, kakšni ukrepi so bili posameznim javnim uslužbencem izrečeni in tam, kjer se ti ne prepletajo z osebnimi okoliščinami, tudi razlogi zanje. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-472/2025/4

Datum: 23. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 10. 2025, zoper odločbo Osnovne šole Jakoba Aljaža, Ulica Tončka Dežmana 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 021-2/2025/2 z dne 15. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.             Pritožba prosilca z dne 2. 10. 2025 zoper odločbo, Osnovne šole Jakoba Aljaža, Ulica Tončka Dežmana 1, 4000 Kranj, št. 021-2/2025/2 z dne 15. 9. 2025, se zavrne.

2.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo z dne 4. 7. 2025 zahteval dostop do vse dokumentacije, ki je nastala v komunikaciji, oziroma jo je organ pridobil v letih 2022, 2023, 2024 in 2025 v povezavi z naslednjimi organi:

-       Inšpektorat Republike Slovenije za delo, 

-       Inšpektorat za javni sektor, 

-       Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, 

-       Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo. 

Navajal je , da zahteva vključuje: zapisnike, odločbe, uradne dopise in druga pisanja ali dokumente, ki se nanašajo na nadzore, postopke ali uradno komunikacijo z navedenimi organi (odziva poročila 

šole) itd. Poleg tega se zahteva nanaša še na posredovanje pravilnika, s katerim je urejena organizacija in sistemizacija organa.

Organ je z odločbo, št. 021-2/2025/2 z dne 15. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevi delno ugodil in:

-        s 1. točko izreka odločil, da se prosilcu posreduje 21 tam določno navedenih dokumentov (z naslovom in številko dokumenta), na način, da v njih niso razvidni opisi osebnih okoliščin javnih uslužbencev, medsebojnih odnosov, njihovo ravnanje in subjektiven odnos do dogodkov, oziroma podatkov, ki so osebne narave;

-       v 2. točki izreka glede petih dokumentov iz 1. točke izreka, o katerih  je odločil z delnim dostopom, opisno navedel, dostop do katerih varovanih podatkov, v vsakemu izmed njih, je zavrnil.

V razlogih se je skliceval na določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov^[1] in določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter določbo 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), v katerih je našel podlago za razkritje osebnih podatkov povezanih z porabo javnih sredstev in osebnih podatkov povezanih z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, kamor sodijo zaposleni organa. Ob tem je še navajal, da razlog (način) zaradi katerega je javnemu uslužbencu prenehalo delovno razmerje, sodi med razloge, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja, saj iz tega izhaja, da je delovno razmerje določenega javnega uslužbenca v javnem zavodu prenehalo. Takšni podatki v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Skliceval se je na stališča IP, iz katerih izhaja, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Poudaril je, da se mora vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presojati ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov (točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov). Po drugi strani, pa ni mogoče dovoliti dostopa do podatkov osebne narave, ki so del obrazložitve odpovednih razlogov oziroma obrazložitve razlogov za prenehanje delovnega razmerja, opisi osebnih okoliščin javnih uslužbencev, medsebojnih odnosov, njihovo ravnanje in subjektiven odnos do dogodkov, oziroma podatkov, ki so osebne narave. Iz opisa slednjih podatkov bi bile lastnosti javnih uslužbencev razkrite v takšne podrobnosti, da bi prekomerno posegli v njihovo zasebnost. V obrazložitvi je nato za vsak od petih dokumentov, o katerih je odločil z delnim dostopom, določno navedel kateri podatki so bili v njem prekriti.

Prosilec je pritožbo vložil zaradi kršitev pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Najprej je uveljavljal razlog pomanjkljive obrazložitve, saj je organ v izreku navajal, da je odločal tudi o delnem dostopu do dokumentov, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor, vendar med dokumenti, ki jih je naštel v 1. točki izreka, ni nobenih takih dokumentov. Prav tako tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, kako je organ ugotavljal dejansko stanje glede teh dokumentov. Če bi organ dostop do teh dokumentov zavrnil v celoti ali pa ugotovil, da z njimi ne razpolaga, bi moral to obrazložiti. Pri tem se je skliceval na prakso IP (odločbo 090-195/2025 z dne 30. 4. 2025), in navajal, kaj vse mora organ v obrazložitvi pojasniti v okviru ugotovitvenega postopka glede ugotavljanja dejanskega stanja, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Ker organ tega ni storil, je nepopolno ocenil dejansko stanje in odločbo pomanjkljivo obrazložil, s čimer so mu bile kršene ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS ter pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Glede delnega dostopa do dokumentov pa je prosilec izpodbijal odločitev organa glede prekritja razlogov za podajo izredne odpovedi, razlogov za podajo pisnega opozorila javnim uslužbencem  in razlogov za ostale delovno pravne sankcije. Meni, da ne gre za podatke, ki bi bili osebne narave in z njihovim razkritjem ne bi prekomerno posegli v zasebnost javnih uslužbencev. Trdi, da gre tudi v primeru teh podatkov za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja in je zato podlaga za njihovo razkritje prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.  Navajal je odločbe IP (npr. odločbo 090-463/2024 z dne 18.12.2024), v katerih naj bi IP izhajal iz stališča, da kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti podatkov o zaključenih delovnopravnih postopkih in izrečenih sankcijah, ki jih je organ vodil zoper konkretne javne uslužbence. V skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, so prosto dostopne informacije o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj), ne pa tudi podrobni opisi s tem povezanih subjektivnih okoliščin, iz katerih izhajajo posameznikove izjave, doživljanje in čustvovanje. Sklicujoč na to je zaključil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovil dejansko stanje.

Organ je po prejemu pritožbe najprej izdal sklep o popravi pomote, št. 021-2/2025/3 z dne 6. 10. 2025, s katerim je popravil pomoto v imenu in priimku prosilca. Nato je istega dne izdal še odločbo, št. 021-2/2025/5, s katero je v celoti zavrnil prosilčevo zahtevo v delu, ki se nanaša na vso dokumentacijo, ki je nastala oziroma jo je organ  pridobil v letih 2022, 2023, 2024 in 2025 v povezavi z Inšpektoratom za javni sektor. V razlogih je navajal, da so v izpodbijani odločbi pomotoma izpadle navedbe glede dokumentov, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor. Pojasnil je, da s temi listinami ne razpolaga, zato je glede njih v celoti zavrnil prosilčevo zahtevo.

Z dopisom, št. 021-2/2025/4 z dne 6. 10. 2025 je organ, po opravi predhodnega preizkusa, prosilčevo pritožbo odstopil IP v pristojno reševanje. Dopisu je med drugim priložil tudi sklep o popravi pomote, št. 021-2/2025/3, odločbo, št. 021-2/2025/5, oba z dne 6. 10. 2025 ter dokumentacijo, ki je bila posredovana prosilcu.

Ker organ ob odstopu IP ni predložil izvorne dokumentacije (brez prikritih podatkov) in upoštevaje pritožbene navedbe v zvezi dokumenti, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor, je IP, v okviru ugotovitvenega postopka, z dopisom, št. 090-472/2025/2 z dne 10. 12. 2025, organ pozval na predložitev petih dokumentov, o katerih je bilo odločeno z delnim dostopom, v izvorni obliki ter na dodatna pojasnila o tem, na kakšen način je organ ugotovil, da z dokumenti, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor, ne razpolaga, kot je to navajal v odločbi, št. 021-2/2025/5 z dne 6. 10. 2025.

Organ je na poziv odgovoril z dopisom z dne 15. 12. 2025. Posredoval je zahtevane dokumente v izvorni obliki. Glede iskanja in razpolaganja z dokumenti, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor, pa je priložil zaslonske slike evidence eDelovodnika za zadevo – Inšpekcija za leta 2021, 2022, 2023, 2024 in 2025, in navajal, da se iz njih vidi, da pozivov Inšpektorata za javni sektor organ ni prejel. Pojasnil je še, da v primeru, da jih je prejela tedanja ravnateljica šole, dokumentov ni posredovala tajništvu za vpis v eDelovodnik.

Pritožba ni utemeljena.

1.      Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ je kot predmet zahteve prepoznal 21 dokumentov, in sicer:

1.     Dopis za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024, 

2.     Poziv k zaključku inšpekcijskega nadzora IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 8.3.2025, 

3.     Zaprosilo za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 8.3.2025,

4.     Zaprosilo za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 28.1.2025,

5.     Izjasnitev za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 5.11.2024,

6.     Zapisnik IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024,

7.     Dopis IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 24.10.2024,

8.     Zapisnik IRSD št. 06106-1947/2024-11 z dne 24.10.2024,

9.     Dopis za IRSD št. 069106-1947/2024 z dne 14.10.2024, 

10.  Dopis za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 10.10.2024, 

11.  Poziv IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 3.10.2024, 

12.  Seznam zaposlenih v šolskem letu 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 

13.  Pravilnik o varovanju dostojanstva delavcev z dne 11.12.2023, 

14.  Sklep Inšpektorata RS za šolstvo in šport št. 0613-2804/2021/5 z dne 21.2.2022,

15.  Zapisnik o inšpekcijskem pregledu Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 22.11.2021, 

16.  Zapisnik o inšpekcijskem pregledu Zdravstvenega inšpektorata RS št. 06175- z dne 16.6.2025 s prilogo, 

17.  Odločba Zdravstvenega inšpektorata RS št. 06170-66/2023-2 z dne 9.5.2023, 

18.  Zapisnik o inšpekcijskem pregledu Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 13.10.2022 s prilogo,

19.  Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 4.5.2023 s prilogo glede pregleda ob 12:45 uri,

20.  Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 4.5.2023 s prilogo glede pregleda ob 12:00 uri in

21.  Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

Na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, je prekril varovane osebne podatke v petih dokumentih, in sicer v:

-       Dopisu za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024,

-       Zaprosilu za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 28.1.2025,

-       Izjasnitvi za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 5.11.2024,

-       Zapisniku IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024 in

-       Zapisniku IRSD št. 06106-1947/2024-11 z dne 24.10.2024,

Prosilec v obravnavani zadevi izpodbija odločbo v celoti. Pri tem uveljavlja razlog neobrazložitve glede dokumentov, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor. V zvezi s posredovanimi dokumenti pa uveljavljala kršitev materialnega prava, in sicer izjeme varstva osebnih podatkov, s tem, ko navaja, da je organ v posredovanih dokumentih napačno izvedel delni dostop in prekril tudi osebne podatke, ki niso varovani. 

2.     Glede kršitev pravil postopka in dokumentov, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor

IP najprej ugotavlja, da pritožba utemeljeno opozarja, da je organ v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, s katero je odločil o delnem dostopu do dokumentov, navajal, da je odločil tudi o dokumentih, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor, vendar med dokumenti, ki jih je nato določno naštel v 1. točki izreka, ni nobenih dokumentov, ki bi se nanašali na Inšpektorat za javni sektor, temveč so le dokumenti v zvezi z Inšpektoratom RS za delo, Zdravstvenim inšpektoratom in Inšpektoratom RS za šolstvo. Prav tako IP ugotavlja, da o dokumentih glede Inšpektorata za javni sektor, ni odločeno s katero drugo točko izreka, niti v zvezi z njimi  ni podanih razlogov v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Kljub temu pa je IP presodil, da takšna pomanjkljivost izpodbijane odločbe, ni rezultirala v njeni odpravi, saj je organ, po prejemu pritožbe, izdal novo, nadomestno odločbo, št. odločbo, št. 021-2/2025/5 z dne 6. 10. 2025,  s katero je v celoti zavrnil dostop do dokumentov glede Inšpektorata za javni sektor in pojasnil, da s temi dokumenti ne razpolaga. Ker je prosilec že v pritožbi utemeljeno opozoril, da bi moral organ, v primeru, da z dokumenti glede Inšpektorata za javni sektor ne razpolaga, to argumentirati, je IP te pritožbene navedbe upošteval in sam izvedel ugotovitveni postopek o tem, ali so v zvezi z dokumenti Inšpektorata za javni sektor izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

Po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javneg aznačaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki. 

V obravnavanem primeru je v zvezi z dokumenti, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor sporno, ali je izpolnjen drugi od zgoraj navedenih kriterijev, to je, da organ z njimi sploh razpolaga.

IP je v okviru ugotovitvenega postopka vpogledal v zaslonske slike evidence eDelovodnika za zadevo – »Inšpekcija« za leta 2021, 2022, 2023, 2024 in 2025, ki mu jih je posredoval organ. Pri tem je ugotovil, da se nobeden od zadetkov ne nanaša na Inšpektorat za javni sektor, iz česa je mogoče utemeljeno zaključiti, da so navedbe organa, da s temi dokumenti ne razpolaga, resnične. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, saj ta dejstva izhajajo iz evidence, v kateri organ vodi svoje dokumente. Poleg tega je organ vse dokumente, ki se nanašajo na druge inšpektorate in so razvidni iz istih zaslonskih slik, prosilcu tudi posredoval. Zato IP ne vidi razloga, da bi bilo ravnanje organa z dokumenti, ki se nanašajo na Inšpektorat za javni sektor drugačno, če bi s temu dokumenti dejansko razpolagal. Ker pa ne, je prosilčevo zahtevo, v tem delu, utemeljeno zavrnil.

Kar se tiče navajanj organa, da v primeru, da je te dokumente prejela tedanja ravnateljica šole, dokumentov ni posredovala tajništvu za vpis v eDelovodnik, pa IP pojasnjuje, da je to vprašanje, ki presega ta pritožbeni postopek in pristojnosti IP. V pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja je IP pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP. Pri tem IP še poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo in s katerimi organ razpolaga. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument ali da dokument pridobi od drugega organa.

V nadaljevanju je IP tako presojal, ali in v katerem delu je podana izjema varstva osebnih podatkov ter ali je organ v posredovanih dokumentih pravilno izvedel delni dostop in prekril varovane osebne podatke.

3.     O izjemi varstva osebnih podatkov

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Nadalje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvi točki 9. člena navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe tako izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava takih osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu^[2]. Ob tem IP poudarja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti.  Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Upoštevaje navedeno pomeni, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tako npr. podatki, ki izražajo osebne lastnosti, sposobnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ali morebitne občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju, sodijo v njihovo zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je podobno stališče zavzel že večkrat, in sicer npr. v odločbah št. 090-252/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-226/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-132/2023 z dne 17. 5. 2023, št. 090-57/2023 z dne 27. 3. 2023. Dejstvo, da zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Slednje izhaja tako iz odločb IP kot tudi sodne prakse.

Kot že zgoraj navedeno, je organ prosilcu posredoval 21 dokumentov, od tega 5 (zgoraj navedenih) z delnim dostopom. Z vpogledom v te dokumente IP ugotavlja, da ti nedvomno vsebujejo osebne podatke javnih uslužbencev in tudi drugih oseb. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ v petih dokumentih prekril varovane podatke. Prosilec temu sicer ni nasprotoval, IP pa v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, ugotavlja, da je organ v dokumentih pravilno prekril osebne podatke oseb, ki niso javni uslužbenci (v Zaprosilu za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 28.1.2025 in Zapisniku IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024), posebne vrste osebnih podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno stanje oseb (v Zapisniku IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024), ter podrobne opise osebnih okoliščin javnih uslužbencev, medsebojnih odnosov, njihovo ravnanje in subjektiven odnos do dogodkov, oziroma podatkov, ki so osebne narave (v Dopisu za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024, Izjasnitvi za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 5.11.2024 in Zapisniku IRSD št. 06106-1947/2024-11 z dne 24.10.2024).   

Vprašanje, ki v obravnavni zadevi ostaja sporno, pa je, ali je organ v dokumentih: Dopis za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024, Izjasnitev za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 5.11.2024 in Zapisnik IRSD št. 06106-1947/2024-11 z dne 24.10.2024, pravilno prekril podatke o razlogih za podajo (rednih in izrednih) odpovedi, o razlogih za podajo opozoril in drugih delovnopravnih sankcij javnim uslužbencem. Prosilec se s tem v zvezi pritožuje, da je organ, v nasprotju s prakso IP in odločbo št. 090-463/2024 z dne 18. 12. 2024, prekril preveč podatkov.

V zvezi s tem spornim vprašanjem IP in pritožbenimi navedbami, ki se sklicujejo na posamezne odločitve IP najprej ponovno poudarja, da se presoja, ali gre za podatke, ki so v neposredno povezani z opravljanjem dela javnih uslužbencem, opravlja od primera do primera, upoštevajoč kako so ti podatki v posameznem dokumentu podani, torej ali so morda prepleteni z ostalimi podatki, ki jih je mogoče prepoznati kot podatke, ki spadajo v zasebno sfero javnih uslužbencev, in zato njihovo razkritje ni mogoče.  Zato je sklicevanje je na prakso v podobnih primerih, ko se presoja nedoločna pravna norma, kot je določba prve alineje tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ, vedno treba jemati z veliko mero previdnosti.

Po vpogledu v vse tri izvorne dokumente (Dopis za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 9.10.2024, Izjasnitev za IRSD št. 06106-1947/2024 z dne 5.11.2024 in Zapisnik IRSD št. 06106-1947/2024-11 z dne 24.10.2024 in njihovi primerjavi s temi dokumenti v obliki delnega dostopa, kot so bili posredovani prosilcu, IP ugotavlja, da so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

IP se sicer strinja s sklicevanjem prosilca na prakso IP, iz katere izhaja, da kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti podatkov o zaključenih delovnopravnih postopkih in izrečenih sankcijah, ki jih je organ vodil zoper konkretne javne uslužbence, zato so, v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, prosto dostopne informacije o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj). Vendar pa IP ugotavlja, da so ti podatki, v okoliščinah konkretnega primera, v predmetnih dokumentih vsebovani na tak način, da jih ni mogoče razkriti brez, da bi s tem razkrili tudi podatke, ki spadajo v zasebno sfero javnih uslužbencev. Ti podatki so namreč do te mere prepleteni s podatki povezanimi s subjektivnimi okoliščinami posameznikov, njihovim doživljanjem teh situacij, da bi se z njihovim razkritjem razkrile tudi osebne lastnosti, (v nekaterih primerih tudi posebne vrste osebnih podatkov iz prve točke 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov) in sposobnosti javnih uslužbencev, kar nedvomno ni v neposredni povezavi z njihovim delovnim razmerjem. Ob tem IP ugotavlja, da je organ v predmetnih dokumentih razkril, kakšni ukrepi so bili posameznim javnim uslužbencem izrečeni in tam, kjer se ti ne prepletajo z osebnimi okoliščinami, tudi razlogi zanje.

Upoštevaje vse navedeno, IP ugotavlja, da je organ delni dostop skladno s 7. členom ZDIJZ, izvedel pravilno, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] Tako izhaja iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja.