prosilec - NIJZ

Številka: 090-241/2026/7

Datum:  22. 10. 2026    

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 5. 2026, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2026-4(272) z dne 13. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 15. 5. 2026, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-10/2026-4(272) z dne 13. 5. 2026 in njeni dopolnitvi z dne 4. 6. 2026, se delno ugodi in se odločba organa odpravi v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov o administratorskih aktivnostih na Facebook strani organa in v delu, ki se nanaša na seznam oseb z administratorskimi oziroma upravljavskimi pravicami za upravljanje Facebook strani organa.

2.     Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati:

- izpis iz evidence »Page Manegement History« za obdobje od 1. 1. 2020 dalje, tako, da mu omogoči dostop do podatkov o upravitelju Facebook strani, vrsti izvedenega upravljavskega dejanja ter datumu in času njegove izvedbe, pri čemer mora prekriti vse osebne podatke tretjih oseb (njihova imena in priimke ter uporabniška imena),

- izpis iz evidence Manage and view access for Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ Page, tako, da mu omogoči dostop do seznama oseb z administratorskimi oziroma upravljavskimi pravicami za upravljanje Facebook strani organa, iz katerega so razvidni ime in priimek osebe, brez oglaševalskih agencij.

3.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 15. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ.  Zahteval je posredovanje informacij oziroma dokumentov, ki se nanašajo na upravljanje Facebook profila NIJZ, moderiranje komentarjev in blokiranje uporabnikov. Zahteval je naslednje dokumente in podatke:

·         dokumenti in akti (vsa interna pravila o upravljanju družbenih omrežij, pravila moderiranja komentarjev, navodila administratorjem in vse odločitve o blokiranju uporabnikov);

·         administratorski logi (vsi activity logi vseh Facebook strani NIJZ ter evidence blokad uporabnikov, izbrisov komentarjev in omejitev dostopa za obdobje od 1. 10. 2024 dalje);

·         podatki o odgovorni osebi (izrecno se zahteva razkritje imen in priimkov celotne verige javnih uslužbencev, zaradi katerih NIJZ izvaja posege v komentiranja in blokiranja uporabnikov);

·         komunikacija: vsa interna komunikacija (elektronska pošta, komunikacijske platforme), komunikacija z zunanjimi subjekti ter navodila vodstva kakorkoli povezane z posegi v svobodo izražanja;

·         organizacijski podatki (podatki o upravljavcih Facebook profila, seznam oseb z administratorskimi pravicami ter morebitne pogodbe z zunanjimi izvajalci, za obdobje od 1. 1. 2020 dalje);

·         pritožbe in postopki (vse prejete pritožbe glede blokiranja uporabnikov ter način njihove obravnave in evidenca odločitev za maksimalno obdobje nazaj);

·         log podatki in metapodatki (vse digitalne sledi, vključno s sistemskimi logi, revizijskimi sledmi in evidencami dostopov). Ti podatki predstavljajo obstoječe podatke v sistemih in jih je organ dolžan pridobiti.

Dalje je zahteval dostop do vseh dokumentov, informacij, podatkov in metapodatkov, ki se nanašajo na njegov dopis z dne 2. 6. 2025, vključno z evidenco prejema, notranjo obravnavo, komunikacijo, vsemi osnutki in izhodnimi dokumenti ter vsemi metapodatki in digitalnimi sledmi, ki izkazujejo obdelavo predmetnega dopisa.

Kot način seznanitve je določil posredovanje v elektronski obliki na e-naslov.

(2) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-10/2026-4(272) z dne 13. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil, v preostalem delu pa jo je zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da je prosilcu posredoval informacije o tem, kdo upravlja družbena omrežja organa, da organ za administriranje Facebook profilov nima zunanjih izvajalcev ter da so pravila komuniciranja javno objavljena na Facebook strani organa. V preostalem delu je organ zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da je pregledal razpoložljivo dokumentacijo, informacijske vire in organizacijske evidence, povezane z upravljanjem Facebook profila, vendar z večino  zahtevanih dokumentov, evidenc oziroma podatkov v obliki, kot jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Pojasnil je tudi, da uporaba zunanje platforme Facebook ne pomeni, da organ razpolaga z vsemi tehničnimi ali sistemskimi podatki, ki jih ustvarja oziroma upravlja platforma kot ponudnik storitve. Podatki, ki jih platforma morebiti tehnično generira, vendar organu niso dostopni, po stališču organa ne predstavljajo informacij javnega značaja, s katerimi bi organ razpolagal.  

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 1. 6. 2026 vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da je odločba nezakonita, pomanjkljivo obrazložena, notranje protislovna ter izdana ob napačni uporabi materialnega prava. V bistvenem izpodbija ugotovitev organa, da z večino zahtevanih informacij ne razpolaga, ter meni, da organ ni ustrezno preveril vseh podatkov, ki so mu lahko dostopni v okviru administratorskega okolja Facebooka in drugih funkcionalnosti platforme Meta.

Pritožba je delno utemeljena.

(4) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(8) V okviru pritožbenega postopka je IP organ pozval k dodatnim pojasnilom glede morebitnega obstoja dokumentacije, ki ustreza prosilčevi zahtevi ter pojasnil na kakšen način je bilo izvedeno iskanje tovrstne dokumentacije. V odgovoru z dne 30. 9. 2026 je organ podal pojasnila, kot izhaja v nadaljevanju.

Glede očitka o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in pomanjkljivo obrazloženem preverjanju:

(9) Prosilec zatrjuje, da organ ni konkretno navedel, katere evidence je pregledal, katere informacijske sisteme je preveril, kdo in kdaj je preverjanje opravil ter katere funkcionalnosti administratorskega okolja Facebooka je pregledal. Po njegovem mnenju je organ namesto konkretnega prikaza opravljenega preverjanja podal zgolj pavšalne navedbe o neobstoju oziroma nedostopnosti zahtevanih podatkov. Ob tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. II U 58/2020 in zatrjuje, da organ ni ravnal v skladu s stališči iz navedene sodbe, saj ni predložil dokazov o dejansko opravljenem preverjanju niti ni pojasnil, zakaj posameznih zahtevanih podatkov ni mogoče pridobiti. IP ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni dovolj konkretno pojasnil, katere evidence, informacijske sisteme in funkcionalnosti okolja Facebook je pregledal ter kakšni so bili rezultati opravljanega preverjanja. V tem delu je očitek prosilca o pomanjkljivi obrazložitvi utemeljen. Vendar pa je organ na poziv IP z dne 30. 9. 2026 navedene pomanjkljivosti odpravil in podal podrobnejša pojasnila glede obsega, načina in rezultatov opravljenega preverjanja ter svoje navedbe podprl z izpisi razpoložljivih podatkov. Navedel je, da je pregledal: »Page Management History«, »Dnevnik dejavnosti« (Activity Log), nastavitve dostopov in administratorskih pravic, podatke o blokadah uporabnikov ter funkcionalnosti Meta Business Suite za upravljanje komentarjev in pregled sporočil v Messengerju. Za vsako od navedenih funkcionalnosti je pojasnil, katere podatke je bilo mogoče pridobiti in katerih podatkov pri pregledu ni našel oziroma jih ni mogel pridobiti. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je organ v dodatnih pojasnilih konkretiziral način in rezultate preverjanja ter se do posameznih skupin zahtevanih podatkov opredelil bolj določno kot v izpodbijani odločbi. Prav tako je svoje navedbe podprl tudi z izpisi razpoložljivih podatkov. Čeprav IP pritrjuje prosilcu, da obrazložitev izpodbijane odločbe v obravnavanem delu ni bila zadostna, ugotavlja, da je organ te pomanjkljivosti odpravil v pritožbenem postopku z dodatnimi pojasnili in predloženimi izpisi, na podlagi katerih je bilo mogoče preveriti obseg in rezultate opravljanega preverjanja.

Glede očitka o notranji protislovnosti odločbe:

(10) Prosilec meni, da je odločba notranje protislovna, ker naj bi organ na eni strani priznaval obstoj »omejenih  operativnih podatkov«, seznam blokiranih uporabnikov in javno objavljenih pravil komuniciranja, na drugi strani pa naj ne bi omogočil dostopa do seznama blokiranih uporabnikov, posredoval pravil komuniciranja v obliki dokumenta ali izvedel delnega dostopa oziroma anonimizacije. Prav tako očita organu, da ni dovolj konkretno opredelil, kateri zahtevani podatki obstajajo in kateri ne. IP ugotavlja, da dodatna pojasnila organa potrjujejo obstoj določenih podatkov, ki so bili predmet zahteve. Organ namreč razpolaga z izpisom podatkov o blokiranih uporabnikih Facebook strani, pri katerih so razvidni ime oziroma naziv uporabniškega profila ter datum in čas blokade. Ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, katerih razkritje ni dopustno. IP je presojal tudi možnost delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in ugotovil, da ta ni mogoč. Po prekritju osebnih podatkov blokiranih uporabnikov bi namreč ostala razvidna zgolj datum in ura posamezne blokade, kar ne predstavlja več informacije, ki jo je zahteval prosilec, to je seznama blokiranih uporabnikov. Delni dostop bi zato povzročil izgubo vsebinske vrednosti zahtevanega dokumenta. Iz samega izpisa pa tudi ni razvidno, kateri administrator je posamezno blokado izvedel. Izpis »Blokiral/-a si osebo« izkazuje izvedeno dejanje, ne vsebuje pa podatka o konkretnem administratorju, ki je dejanje izvedel. Zato IP ugotavlja, da organ z zahtevano informacijo o identiteti administratorja, ki je izvedel posamezno blokado, ne razpolaga.

Glede zgodovine moderiranja, administratorskih aktivnosti in dnevnikov aktivnosti:

(11) Prosilec navaja, da administrator Facebook strani lahko dostopa do zgodovine moderiranja, administratorskih aktivnosti in dnevnikov aktivnosti, zato meni, da je mogoče zahtevane podatke priklicati. Organ je ponovno preveril funkcionalnost »Page Management History«, ki omogoča vpogled v zgodovino določenih upravljavskih dejanj oseb, ki upravljajo Facebook stran organa. Pri posameznih evidentiranih dejanjih so razvidni vrsta dejanja, upravitelj strani ter datum in čas izvedbe. Organ je pojasnil, da je pregledal celotno zgodovino, ki je trenutno dostopna v navedeni funkcionalnosti. Najstarejši razpoložljivi zapis je z dne 12. 3. 2020, celoten razpoložljivi prikaz pa je priložil svojim pojasnilom. Iz evidence so razvidna določena upravljavska dejanja, med drugim spremembe dostopov in upravljavskih pravic ter nekatere spremembe nastavitev oziroma podatkov Facebook strani. Pri pregledu niso bili najdeni zapisi o posameznih posegih v komentarje oziroma blokadah uporabnikov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kateri administrator je posamezen poseg izvedel. Organ je dodatno pojasnil, da za obdobje od 1. 1. 2020 do 11. 3. 2020 v navedeni funkcionalnosti ni razpoložljivih zapisov. Prav tako je pregledal tudi funkcionalnost »Dnevnik dejavnosti« (Activity Log), v katerem ni našel evidence o tem, kateri administrator je posamezen komentar skril ali izbrisal in kdaj je bilo dejanje izvedeno. IP ugotavlja, da evidenca »Page Manegement History« vsebuje podatke o upravljavskih dejanjih oseb, ki upravljajo Facebook stran organa, vključno s podatki o vrsti dejanja ter datumu in času njegove izvedbe. Ker pa dokument vsebuje tudi osebne podatke posameznih uporabnikov Facebooka, na katere se posamezna dejanja nanašajo, je treba te podatke prekriti. Po izvedbi delnega dostopa ostanejo dostopni podatki o upraviteljih Facebook strani, vrsti izvedenega upravljavskega dejanja ter datumu in času njegove izvedbe.

(12) Prosilec meni, da bi moral organ omogočiti dostop do komentarjev ter zgodovine njihovega skrivanja oziroma brisanja, saj administratorji v Facebooku oziroma Meta Business Suite lahko upravljajo komentarje. Organ je preveril tudi funkcionalnost Meta Business Suite – »Prejeto« – »Komentarji v Facebooku«. V tem okolju so dostopni komentarji na objave Facebook strani, omogočeno pa je tudi njihovo upravljanje, med drugim skrivanje komentarjev. Organ je pojasnil, da med razpoložljivimi možnostmi oziroma filtri ni funkcije, ki bi omogočala prikaz izbrisanih ali skritih komentarjev. Prav tako v pregledanem uporabniškem vmesniku ni ugotovil evidence, iz katere bi bilo mogoče pridobiti zgodovino izbrisanih oziroma skritih komentarjev skupaj s podatkom o administratorju, ki je posamezen poseg izvedel, ter datumom in časom izvedbe. Organ je zato navedel, da iz pregledanih funkcionalnosti, do katerih ima dostop, ne more pridobiti celovite evidence izbrisanih oziroma skritih komentarjev in podatkov o izvajalcih posameznih moderatorskih posegov. IP ugotavlja, da prosilec v tem delu zahteva podatke o izbrisanih oziroma skritih komentarjih ter podatke o osebah, ki so posamezne moderatorske posege izvedle. Iz pojasnil organa in predloženih izpisov ne izhaja, da bi organ evidenco, iz katere bi bili razvidni navedeni podatki, razpolagal, temveč je konkretno pojasnil, katere funkcionalnosti je pregledal in zakaj iz njih zahtevanih podatkov ni mogoče pridobiti. Ker informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ obstaja le, če organ z njo že razpolaga v materializirani obliki, organ pa ni dolžan ustvaviti nove evidence ali dokumenta, IP zaključuje, da zahtevani podatki o zgodovini izbrisanih oziroma skritih komentarjev ter o administratorjih, ki naj bi posamezne posege izvedli, pri organu ne obstajajo.

(13) Prosilec zatrjuje, da so sporočila v razdelku Inbox obstoječi podatki, do katerih je mogoče dostopati prek administratorskega okolja Facebooka. Organ je pojasnil, da je pregledal razdelek »Prejeto« v Meta Business Suite, v katerem je mogoče pregledovati in iskati pogovore v Messengerju. Opravil je tudi iskanje po imenu »Jernej Starc«, vendar iskalnik ni vrnil zadetka. IP ugotavlja, da rezultat iskanja po navedenem imenu dokazuje le, da pri takšnem iskanju v pregledani funkcionalnosti ni bil najden zadetek.

(14) Prosilec zahteva imena in priimke javnih uslužbencev, ki izvajajo posege v komentiranje in blokiranje uporabnikov, ter seznam oseb z administratorskimi pravicami. Organ je pojasnil, da je za vsebinsko upravljanje družbenih omrežij pristojen Center za komuniciranje in da naloge upravljanja Facebook strani opravljajo zaposleni oziroma druge osebe z ustreznimi pravicami dostopa. Organ razpolaga s trenutnim pregledom oseb in subjektov z različnimi vrstami dostopa, iz katerega so razvidni uporabniki in obseg njihovih pravic. Ta prikaz je priložil dodatnim pojasnilom. Organ je obenem pojasnil, da iz samega obsega dodeljenih pravic ni mogoče sklepati, da je posamezna oseba dejansko izvedla določen moderatorski poseg ali blokado uporabnika. Iz pregledanih funkcionalnosti namreč ni mogoče ugotoviti konkretnega administratorja, ki je izvedel posamezno dejanje. IP ugotavlja, da organ razpolaga s podatki o osebah in subjektih, ki imajo dodeljene administratorske oziroma druge upravljavske pravice za upravljanje Facebook strani. Iz predloženega pregleda so razvidni uporabniki ter obseg njihovih pravic dostopa. V tem delu zahtevana informacija obstaja v materializirani obliki. Na podlagi navedenega, IP ugotavlja, da podatki o osebah, ki imajo dodeljene administratorske oziroma upravljavske pravice za upravljanje Facebook strani organa, predstavljajo podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev oziroma izvrševanjem nalog organa, zato so na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja. Zato je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevane podatke iz  izpisa iz evidence Manage and view access for Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ Page, tako, da mu omogoči dostop do seznama oseb z administratorskimi oziroma upravljavskimi pravicami za upravljanje Facebook strani organa, iz katerega so razvidni ime in priimek osebe, brez oglaševalskih agencij.

(15) Po drugi strani pa iz predloženega pregleda ni mogoče ugotoviti, katera konkretna oseba je izvedla posamezen moderatorski poseg, blokado uporabnika, skrivanje komentarja ali drugo dejanje na Facebook strani. Organ je pojasnil, da pregledane funkcionalnosti takšnih podatkov ne izkazujejo, česar ne spremeni niti okoliščina, da imajo posamezne osebe dodeljene ustrezne administratorske pravice. Iz samege obsega namreč ni mogoče sklepati, da je določena oseba dejansko izvedla konkreten poseg. IP zato ugotavlja, da ne razpolaga z dokumentom ali evidenc, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, kateri administrator je izvedel posamezno blokado oziroma moderatorski poseg.

(16) Glede pritožbenega očitka, da je organ opravil test prevladujočega javnega interesa zgolj navidezno, IP ugotavlja, da je treba pri dokumentih, glede katerih je IP naložil organu delni dostop in zavrnil v preostalem delu zaradi varstva osebnih podatkov, presoditi tudi, ali so podane okoliščine iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je zato opravil tehtanje med interesom javnosti za razkritje zahtevanih podatkov in varstvom osebnih podatkov, ki jih dokumenta vsebujeta. Pri tem je upošteval vsebino dokumenta, namen dostopa do informacij javnega značaja ter pomen razkritja za širšo javnost, na drugi strani pa naravo in obseg osebnih podatkov ter poseg v zasebnost posameznikov, ki bi ga njihovo razkritje povzročilo. Na podlagi tehtanja navedenih okoliščin IP ocenjuje, da javni interes za razkritje v konkretnem primeru ne prevlada nad interesom varstva osebnih podatkov, zato pritožbeni očitek v tem delu ni utemeljen.

Glede očitka v zvezi s pravili komuniciranja:

(17) Organ je pojasnil, da pri upravljanju vsebin in komentarjev izhaja iz pravil komuniciranja, ki so javno objavljena na Facebook strani organa, v razdelku »Zasebnost in pravne informacije«. Iz objavljenih pravil izhaja, da je stran namenjena vsem uporabnikom in da organ v komentarjih pričakuje spoštljivo komunikacijo. Komentarji in objave, ki spodbujajo sovražni govor oziroma širijo lažne, zavajajoče ali znanstveno neutemeljene informacije, so po objavljenih pravilih nedopustni in se izbrišejo. Kadar je na profilu izpostavljen strokovnjak in gre za občutljivo tematiko, je lahko možnost komentiranja omejena zaradi zaščite strokovnjakov pred osebnimi napadi in neprimernimi odzivi. Organ ni navedel, da bi poleg javno objavljenih pravil razpolagal še z dodatnimi internimi pravili ali posebnimi akti, ki bi urejali moderiranje komentarjev in blokiranje uporabnikov, čemur IP sledi.

(18) Glede navedb prosilca v dopolnitvi pritožbe, ki se nanašajo na komunikacijo s Policijsko upravo Ljubljana in Policijsko upravo Ljubljana Center ter Okrožnim državnim tožilstvom v Ljubljani ter vpogledom v sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. … z dne 25. 5. 2026, IP ugotavlja, da je na podlagi dodatnih pojasnil organa pridobil potrebne informacije za razjasnitev dejanskega stanja konkretnega primera in celovito presojo postopka ugotavljanja obstoja zahtevanih informacij.

(19) Na podlagi vsega navedenega je IP odločil, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                       

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke