prosilec - NIJZ

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku presojal navedeno odločitev in pri tem ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. IP je tako sledil stališču organa, da v okviru svojega dokumentarnega gradiva ne razpolaga z materializiranimi dokumenti, ki bi vsebovali informacije, ki jih z zahtevo želi pridobiti prosilec. Organi so namreč dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-267/2023/2

Datum: 22. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 8. 2023, dopolnjena dne 25. 8. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-47/2023-2 (272) z dne 23. 08. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 23. 8. 2023, dopolnjena dne 25. 8. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-47/2023-2 (272) z dne 23. 08. 2023, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 27. 7. 2023 na organ naslovil vlogo in v skladu s smiselno kombinacijo ZDIJZ in Uredbe o upravnem poslovanju vprašal:

- kateri znanstveni viri so po prepričanju organa verodostojni in merodajni za iskanje in analizo znanstvenih informacij s področja medicine in javnega zdravja,

- ali sta taka vira, na primer, tudi Pub.Med in revija Nature,

- kaj pa revija Virology?

- kaj pa MDPI?

- kaj pa revija Lancet?

- katere znanstvene (ne politične) vire organ redno spremlja, spletne vire, revije, knjige.

Prosilca zanima tudi, če obstaja znanstvena in objavljena informacija in če organ razpolaga z informacijo, ki bi govorila o tem, da učinkovina Nattokinase nima pozitivnih zdravilnih učinkov v primeru obolelosti s kovidom in v primeru zapletov po cepljenju z mRNA cepivom. Prosilca zanima tudi, ali je informacija, na poslani povezavi, po mnenju organa verodostojna. Zanima ga, če je vir verodostojen in ali ga organ uporablja pri svojem delu. Prosilca zanima tudi, če organ razpolaga z informacijo, da naj bi bila znatno povečana smrtnost v Evropi v letih 2021-2023 posledica »mraza« in ali mu organ lahko pomaga pri vedenju, če je bil znanstveni članek s tako trditvijo objavljen v reviji Lancet.

Prosilec je predlagal, da organ ne išče informacij v bazi Lotus Notes, niti o tem ne sprašuje zaposlenih oseb pri organu, ampak da informacije poišče tam, kjer so ali bi lahko bile: splet, znanstveni viri, prosto dostopni na spletu, znanstvene revije, znanstvene knjige.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-47/2023-2 (272) z dne 23. 08. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca obravnaval z vidika ZDIJZ in ugotovil, da je kot zavezanec dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih, materializiranih informacij ter da ni dolžan odgovarjati na vprašanja oz. podajati pojasnil na način, da bi ustvaril dokumente ali jih pridobivati od drugih subjektov. Organ je ugotovil, da z zahtevanimi informacijami (odgovori in komentarji) ne razpolaga v materializirani obliki.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 23. 8. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da odločbe ne razume, saj ni mogoče razumeti trditve, da organ ne razpolaga z informacijo, s katerimi informacijami razpolaga in kateri viri informacij so za delovanje organa verodostojni in merodajni. Prosilec ne razume trditve, da organ ne razpolaga z informacijo, v katerih znanstvenih virih išče informacije. Pritožbo je hkrati poslal tudi Inšpektoratu javnega sektorja, saj je vlogo vložil tudi po Uredbi o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba).

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je prosilec zahtevo vložil kot zahtevo za pridobitev odgovorov po Uredbi in kot zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ. IP pojasnjuje, da ni pristojen za nadzor organov glede upoštevanja Uredbe o upravnem poslovanju, zato je odločbo presojal le z vidika ZDIJZ, na podlagi katerega (kot izhaja iz uvoda izpodbijane odločbe), je bila ta tudi izdana.

V obravnavani zadevi je tako sporno vprašanje, ali organ razpolaga z že obstoječimi in materializiranimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja in navedbe prosilca iz njegove zahteve z dne 27. 7. 2023.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so tako dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi po ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da je prosilec na organ naslovil vlogo, s katero želi odgovore in morebitne dokumente, s katero organ celo poziva, da dokumentov ne išče v zbirki Lotus Notes ali pri svojih zaposlenih, temveč da informacije pridobi na spletu, v revijah, znanstvenih publikacijah in podobno. IP pojasnjuje, da je namen ZDIJZ prosilca seznaniti z informacijami, s katerimi ta ne razpolaga, razpolagajo pa z njimi organi, ki so po ZDIJZ zavezanci in predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, s katerimi zavezanec razpolaga. Informacije, ki so objavljene na spletu, v znanstvenih virih, prosto dostopnih na spletu, znanstvenih revijah in knjigah, so že prosto dostopne prosilcem, zato organi niso dolžni, za potrebe prosilca, dokumentov, iz katerih bi izhajale informacije, ki jih prosilec zahteva, iskati v javno dostopnih virih na spletu in javno objavljenih revijah in knjigah, saj ZDIJZ take pravice prosilca ne varuje. Namen ZDIJZ je namreč v tem, da zavezanci prosilca seznanijo z informacijami, s katerimi prosilci ne razpolagajo, ne pa da za potrebe prosilca odgovore in dokumente iščejo po spletnih povezavah in objavljenih člankih.

Iz pritožbenih navedb ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da organ v svojem dokumentarnem gradivu hrani že ustvarjene odgovore na postavljena vprašanja, že ustvarjena stališča, ki jih zahteva prosilec in že ustvarjene dokumente, ki bi vsebovali mnenja, ki jih želi pridobiti prosilec. IP je zato sledil stališču organa, da v okviru svojega dokumentarnega gradiva ta ne razpolaga z materializiranimi dokumenti, ki bi vsebovali informacije, ki jih z zahtevo želi pridobiti prosilec.

Na podlagi preučitve obravnavane zadeve IP tako zaključuje, da je prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ, organ pa tudi ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajali odgovori, stališča ali mnenja na postavljene trditve in vprašanja prosilca, zato je pritožba prosilca neutemeljena. IP je ugotovil, da je potrebno njegovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka