prosilec - NIJZ

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je prosilčevo zahtevo za posredovanje znanstvenega komentarja glede posredovanih informacij, na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), v celoti zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec zahteve ni vložil po ZDIJZ, temveč je od organa zahteval informacije skladno z Uredbo o upravnem poslovanju. Ker je organ izpodbijano odločbo izdal brez zahteve prosilca, ta pa v to niti kasneje ni izrecno ali molče privolil, je IP izpodbijano odločbo izrekel za nično. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-229/2023/2

Datum: 4. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 7. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-38/2023-2 (272) z dne 7. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Odločba Nacionalnega inštituta za javno zdravje št. 090-38/2023-2 (272) z dne 7. 7. 2023, je nična.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 12. 6. 2023 na organ naslovil zahtevo, v kateri je navedel: »upoštevaje  ZDIJZ, a sklicujoč se na Uredbo o upravnem poslovanju, temeljna pravna načela transparentnosti, dobre in prijazne uprave, ustavno pravico do obveščenosti, sodbo ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag v Hungary, 2016, ter stališču MJU (v prilogi), vam z odgovornim odnosom do statusa mojega javnega dela pošiljam informacije, ki jih morate nujno poznati in deliti z javnostjo«. Prosilec prosi za podroben znanstveni komentar posredovanih informacij.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-38/2023-2 (272) z dne 7. 7. 2023, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker z zahtevnimi odgovori in komentarji ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in jih nato zahtevali nazaj, niti temu, da bi organ pošiljal odgovore, pojasnila oz. komentarje na poslane dokumente.

Dne 7. 7. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo 090-38/2023-2 (272) z dne 7. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da  organ ni bil zaprošen za informacije javnega značaja po ZDIJZ, temveč je zadevo samovoljno naredil za zadevo IJZ. Prosilec je navedel, da organ pošilja copy-paste enake odločbe, ne glede na vsebino vlog, iz česar je mogoče zanesljivo sklepati, da se organ z vlogo sploh ni ukvarjal, prav tako iz obrazložitve ne izhaja, kakšen ugotovitveni postopek je izvedel.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-38/2023-4 z dne 20. 7. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo.

Izpodbijana odločba je nična.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz pritožbe prosilca izhaja, da prosilec ni zahteval informacij javnega značaja skladno s postopkom ZDIJZ, temveč je zahteval informacije skladno z Uredbo o upravnem poslovanju. Predmet tega postopka je tako vprašanje, ali je zahtevo prosilca z dne 12. 6. 2023 mogoče šteti kot zahtevo po ZDIJZ oz. ali se je v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe.

Po 128. členu ZUP je organ pristojen začeti in voditi postopek v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično. Glede na določbe ZDIJZ je nedvoumno, da sme organ začeti postopek po ZDIJZ samo, če je prosilec vložil ustrezno zahtevo. Prosilec je v zahtevi z dne 12. 6. 2023 navedel, da želi prejeti zahtevane informacije upoštevaje ZDIJZ, a sklicujoč se na Uredbo o upravnem poslovanju iz česar izhaja, da je zahteva oprta na Uredbo o upravnem poslovanju (in ne ZDIJZ).

Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločba, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. To pa ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (kot npr. pridobitev odgovorov na vprašanja skladno z Uredbo o upravnem poslovanju), ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pritožbe prosilca IP ugotavlja, da organ v konkretnem primeru ni razpolagal z zahtevo prosilca za začetek postopka po ZDIJZ, saj iz narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, kot to določa tretji odstavek 17. člena ZDIJZ. Ker je v konkretnem primeru prosilec želel odgovor skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, bi organ moral zahtevo prosilca obravnavati skladno z navedeno podlago in ne po postopku po ZDIJZ. Prosilec je v svoji zahtevi jasno navedel, da želi zahtevane informacije prejeti na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju, ki v prvi točki 17. člena določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril. IP posledično zaključuje, da organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilca obravnava po ZDIJZ.

Upoštevajoč navedeno je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilec pa tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj je v pritožbi izrecno navedel, da pri organu ni vložil zahteve za informacijo javnega značaja po ZDIJZ.

IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo izpodbijane odločbe po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP, v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke