dekorativna slika

prosilec - NIJZ

+ -
Datum: 30.05.2023
Številka: 090-150/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

IP pri reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal z dokumentom, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, pojasnil in obrazložitev pa organ, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcu, kot je organ navedel že v izpodbijani odločba, ni dolžan posredovati.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-150/2023/4

Datum: 30. 5. 2023

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …(v nad. prosilec), z dne 12. 5. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 092-24/2023-2 z dne 12. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 12. 5. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 092-24/2023-2 z dne 12. 5. 2023, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je na organ dne 14. 4. 2023 naslovil zahtevo, v kateri sprašuje: »…če ima organ o spodnji tematiki, z dokumentacijo, IJZ na spodnjo temo/problem in če ima o tem načelno mnenje?

Obvestilo za javnost

Danes, 14. aprila 2023 smo štirje podpisniki na Ministra za zdravje naslovili naslednji predlog/zahtevo:

Spoštovani Minister za zdravje, g. …., na vas, kot odgovorno osebo za promet s krvjo v RS, naslavljamo predlog/zahtevo za ločeno zbiranje krvi cepljenih in necepljenih krvodajalcev s cepivi za Covid-19 ter za podaljšanje roka za odvzem krvi od cepljenih krvodajalcev iz sedanjih 24 ur na vsaj 60 dni. Svoj predlog/zahtevo utemeljujemo z dokumenti v prilogi, ki kažejo na potencialne poškodbe krvi s cepivi za Covid-19, na navzočnost škodljivih snovi, kot je grafen oksid v cepivih in na zelo škodljive posledice grafen oksida.«.

 

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 092-24/2023-2 z dne 12. 5. 2023, zavrnil, ker niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da krvodajalstvo ne sodi v delovno področje organa, ki je sicer podrobneje opredeljeno v 23.a členu ZZDej[1]. Na vprašanje prosilca bi mogoče odgovorili na Zavodu RS za transfuzijsko medicino ali na Ministrstvu za zdravje.

 

Prosilec je dne 12. 5. 2023 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ informacijo ima in da ta obstaja, saj je zapisana v vlogi in prepisana v odločbo.

 

IP je dne 17. 5. 2023 prejel dopis organa, št. 092-24/2023-6 z dne 17. 5. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Dne 19. 5. 2023 je prosilec IP, po elektronski pošti, posredoval t.i. dokazni dodatek k pritožbi.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Tudi v sodbi, št. št. III U 297/2012 z dne 7. 11. 2013, sodišče izrecno izpostavi, da so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Pri tem IP dodaja, da ZDIJZ od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca. Organ na podlagi določb ZDIJZ tudi ni dolžan iskati/prebirati različnih člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca in posledično prosilcu posredovati te študije/članke.

 

IP pri reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal z dokumentom, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, pojasnil in obrazložitev pa organ, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcu, kot že zgoraj navedeno, ni dolžan posredovati. IP namreč ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi verjel organu, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, še zlasti, ker se zahteva prosilca, kot to navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, niti ne nanaša na delovno področje organa, ki je podrobneje opredeljeno v 23.a členu ZZDej.

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da organ informacijo ima in da ta obstaja, saj je zapisana v vlogi in prepisana v odločbo, IP dodatno še pojasnjuje, da organ po ZDIJZ ni dolžan obravnavati dokumentov, ki jih prosilec v zahtevi sam navaja oz. se sklicuje nanje oz. so priloga njegovi zahtevi ter v zvezi z njimi podajati mnenj in stališč.  

 

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

              

 

 

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke

 

 

[1] Zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/05 - UPB, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 15/08 - ZPacP, 77/08 - (ZDZdr), 40/12 - ZUJF, 14/13,88/16 - ZdZPZD, 64/17,1/19 - odl. US, 73/19,82/20,152/20 - ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 206/21)