prosilec - NIJZ

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je bilo sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, pri čemer je prosilec zahtevo postavil na način, da je postavil vprašanje, ali dokumenta, ki ju je priložil zahtevi, obstajata. Prosilec torej ni postavil klasične zahteve po dostopu do dokumentov, temveč je želel le potrditev, ali dokumenta, ki ju je priložil zahtevi, obstajata, kar je izrecno izpostavil tudi v pritožbi, da želi zgolj odgovor, da informacija obstaja. IP je poudaril, da je glavni smisel in cilj postopka po ZDIJZ, da prosilci prejmejo informacije javnega značaja, s katerimi ne razpolagajo in z njimi razpolaga organ v okviru svojega delovnega področja. Posledično to pomeni, da prosilec na podlagi ZDIJZ ne more od organa zahtevati dostopa do dokumentov, ki mu jih je sam posredoval, saj za to nima pravovarstvenega interesa oziroma od njega zahtevati, da vsebinsko presoja oziroma analizira dokumente, ki jih je prosilec priložil k svoji zahtevi po ZDIJZ. Prav slednje je namreč v obravnavanem primeru zahteval prosilec, ko je želel, da za dokumente, ki jih je z zahtevo sam predložil organu, organ sprejme odločitev, da razpolaga z njimi in da gre za informacije javnega značaja. IP se je tako strinjal z organom, da te pravice prosilec po ZDIJZ nima, saj je to v direktnem nasprotju s smislom dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da prosilci pridobijo dokumente, s katerimi še ne razpolagajo. IP je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-149/2023/3

Datum: 19. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 12. 5. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-28/2023-2 z dne 12. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 12. 5. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-28/2023-2 z dne 12. 5. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 15. 4. 2023 naslovil zahtevo, v kateri sprašuje: »…če pripeta IJZ obstaja in če obstaja predhodno objavljen članek z IJZ?«.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-28/2023-2 z dne 12. 5. 2023, zavrnil, ker z zahtevnimi odgovori in komentarji ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in jih nato zahtevali nazaj, niti temu, da bi organ pošiljal odgovore, pojasnila oz. komentarje na poslane dokumente.

Prosilec je dne 12. 5. 2023 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ zahtevano informacijo ima, saj jo ima pred seboj in vanjo gleda. Organ najprej napiše, da informacije nima, nato pa trdi, da informacije prosilec že ima, zato mu jih ne bo pošiljal nazaj. Prosilec želi prejeti odločbo, ki bo jasno vsebovala navedbo, da organ zahtevano informacijo ima in da ta obstaja.

IP je dne 17. 5. 2023 prejel dopis organa, št. 090-28/2023-4 z dne 17. 5. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, pri čemer je prosilec zahtevo postavil na način, da je postavil vprašanje, ali dokumenta, ki ju je priložil zahtevi, obstajata. Prosilec torej ni postavil klasične zahteve po dostopu do dokumentov, temveč je želel le potrditev, ali dokumenta, ki ju je priložil zahtevi, obstajata, kar je izrecno izpostavil tudi v pritožbi, da želi zgolj odgovor, da informacija obstaja.

IP poudarja, da je namen postopka po ZDIJZ, da lahko prosilci dostopajo do informacij oz. dokumentov, ki so jih organi izdelali sami, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobili od drugih oseb, v okviru delovnega področja organa. Na ta način prosilci izvajajo nadzorno funkcijo nad delom zavezanih organov. To je glavni smisel in cilj postopka po ZDIJZ, da prosilci prejmejo informacije javnega značaja, s katerimi ne razpolagajo in z njimi razpolaga organ v okviru svojega delovnega področja.

Posledično to pomeni, da prosilec na podlagi ZDIJZ ne more od organa zahtevati dostopa do dokumentov, ki mu jih je sam posredoval, saj za to nima pravovarstvenega interesa[1] oz. od njega zahtevati, da vsebinsko presoja oz. analizira dokumente, ki jih je prosilec priložil k svoji zahtevi po ZDIJZ. Prav slednje namreč v obravnavanem primeru zahteva prosilec, ko želi, da za dokumente, ki jih je z zahtevo sam predložil organu, organ sprejme odločitev, da razpolaga z njimi in da gre za informacije javnega značaja. IP se tako strinja z organom, da te pravice prosilec po ZDIJZ nima, saj je to v direktnem nasprotju s smislom dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da prosilci pridobijo dokumente, s katerimi še ne razpolagajo.

Na podlagi navedenega je IP odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Upravno sodišče RS je v sodbi in sklepu št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012 navedlo, »da prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov«. Podobno stališče izhaja tudi iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011, v katerem je sodišče ugotovilo, »da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči«.