prosilec - NIJZ

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna, pritožba pa neutemeljena. ZDIJZ namreč prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oz. podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca. Prosilec na podlagi določb ZDIJZ tudi ne more od organa zahtevati dostopa do dokumentov, ki mu jih je sam posredoval, saj za to nima pravovarstvenega interesa oz. od njega zahtevati, da vsebinsko presoja oz. analizira dokumente, ki jih je prosilec priložil k svoji zahtevi po ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-148/2023/3

Datum: 22. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 12. 5. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-27/2023-2 z dne 12. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 12. 5. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-27/2023-2 z dne 12. 5. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 12. 4. 2023 naslovil zahtevo, v kateri sprašuje: »…če je organu, pristojnemu za politiko in prakso javnega zdravja, po treh letih katera od spodnjih znanstvenih informacij že znana? Ob tem sprašujem, kaj bo organ storil z informacijami na to temo, ki so mu zdaj znane? V dobri veri in z najboljšimi nameni sklepno sprašujem, če organ razpolaga z informacijami, ki bi dokazovale, da javni funkcionarji, predstojniki, odločevalci in zaposleni pri organu v kontekstu kovidnih in koronskih tem niso ne kategorično in absolutno nevedni, nepoučeni in mišljenja nesposobni idiotes, niti maligni narcisi, niti klinični psihopati, niti ljudje z osupljivo nizkim IQ? Zavedam se, da je stavek oster, a ker gre za vprašanje življenja ljudi, ne le zdravja, posledično pa za vprašanje terminalnega genocida nad slovenskim narodom, občutim moralno dolžnost, da ga v svojo škodo postavim.«.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-27/2023-2 z dne 12. 5. 2023, zavrnil, ker z zahtevnimi odgovori in komentarji ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in jih nato zahtevali nazaj, niti temu, da bi organ pošiljal odgovore, pojasnila oz. komentarje na poslane dokumente.

Prosilec je dne 12. 5. 2023 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja sledeče:

1. Očitno je, da organ pošilja copy-paste enake odločbe, ne glede na vsebino vlog. S tem početjem na vsebino vloge dejansko ne odgovori.

2. Organ je pred časom izdal in poslal odločbo, v kateri je prvič zapisal, da pritrjuje sklepu, da od trenutka, ko je informacije prejel z vlogo in v vlogi, te pozna, zanj obstajajo in jih sedaj ima. Po sprejemu te odločbe se je organ očitno zbal takega priznanja in je ponovno začel pošiljati vsebinsko enake odločbe - da informacije, ki jih je prejel, še naprej ne obstajajo in jih nima. Kar je očitna in kategorična laž, saj so vsebovane v vlogi.

3. Organ ni bil zaprošen, da prejete informacije posreduje nazaj, pač pa je bil izrecno in razumljivo vprašan, če zdaj informacije ima, ker jih je prejel in če zato zanj obstajajo.

4. Organ ni odgovoril, katerih informacij nima, katere ima, zakaj jih nima in zakaj trdi, da informacije, ki jih je prejel, ne obstajajo in jih nima.

5. Organ ni na noben način pojasnil, zakaj informacij, za katere je bil zaprošen, nima in kaj je dejansko storil glede teh informacij.

6. Organ tudi tokrat ni pojasnil logičnega nesmisla, ki ga vselej znova zapisuje v odločbe: kako to, da zanj informacije, ki jih je prejel, ne obstajajo in jih nima.

Prosilec pritožbeni organ sprašuje:

- Zakaj se odločanja o pritožbah v kovidnih zadevah, ki zadevajo odločbe organa na vloge prosilca, loteva črkobralsko, prečrkovalno in golo administrativno?

- Zakaj meni, da se do pravnih vprašanj ne sme opredeliti drugače, kot je to v daljni preteklosti storilo Upravno sodišče? Zakaj meni, da zakonskega prečrkarjenja in nemislečih odločitev Upravnega sodišča ne sme preseči z ustvarjalno in mislečo razlago in aplikacijo veljavnega prava, začenši pri Ustavi RS, mednarodnem pravu in metodah sklepanja in razlaganja v pravu, zlasti konstruktivno interpretativne, teleološke in deontološke metode?

- Zakaj ne želi razumeti, da so okoliščine razumevanja in razlage veljavnega prava po pomladi 2020 in ob kovidnih tematikah povsem spremenjene?

- Zakaj ne želi razumeti in pritrditi prepričanju, da organ, ki odloča in soodloča o politiki in praksi glede zdravja in življenja ljudi, mora iskati, imeti, poznati in razumeti informacije, ki so bistvene in nujne, nepogrešljive za njegovo delo v okviru javne politike in prakse javnega zdravja in življenja ljudi?

- Zakaj ne želi pritrditi prepričanju, da vse tisto in prav tisto, kar organ vselej copy-paste vnaša v vse svoje odločbe, po samem zakonu, po ustavi pa še toliko bolj, terja, da organ išče, preiskuje, analizira in ima prav tiste informacije, ki jih organ prejema v vlogah prosilca in zanje zatrjuje, da ne obstajajo in da jih nima?

- Zakaj ne zmore odločiti, da mora organ na vprašanje, če ima informacijo, ki jo je prejel, enostavno in logično odgovoriti, da jo ima?

IP je dne 17. 5. 2023 prejel dopis organa, št. 090-27/2023-4 z dne 17. 5. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so tako dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[1] Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).  Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Iz navedenega izhaja, da ZDIJZ prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oz. podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca. Prosilec na podlagi določb ZDIJZ tudi ne more od organa zahtevati dostopa do dokumentov, ki mu jih je sam posredoval, saj za to nima pravovarstvenega interesa[2] oz. od njega zahtevati, da vsebinsko presoja oz. analizira dokumente, ki jih je prosilec priložil k svoji zahtevi po ZDIJZ. Prav slednje namreč v obravnavanem primeru zahteva prosilec, ko želi, da za dokumente, ki jih je z zahtevo sam predložil organu, organ sprejme odločitev, da z njimi razpolaga in da gre za informacije javnega značaja. IP se tako strinja z organom, da te pravice prosilec po ZDIJZ nima, saj je to v direktnem nasprotju s smislom dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da prosilci pridobijo dokumente, s katerimi še ne razpolagajo.

Glede vprašanj, ki jih prosilec v pritožbi naslavlja na pritožbeni organ, IP pojasnjuje, da v okviru pritožbenega postopka presoja le pravilnost oz. zakonitost izpodbijane odločbe, v preostale zadeva pa se ni pristojen spuščati.

Na podlagi navedenega je IP odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Upravno sodišče RS je v sodbi in sklepu št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012 navedlo, »da prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov«. Podobno stališče izhaja tudi iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011, v katerem je sodišče ugotovilo, »da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči«.