prosilec - NIJZ

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da prosilcu ni dolžan podajati zahtevanih odgovorov in komentarjev.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-124/2023/2

Datum: 15. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 20. 4. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 090-25/2023-2 z dne 20. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 20. 4. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-25/2023-2 z dne 20. 4. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 23. 3. 2023 naslovil vprašanje: »Ali ima organ vednost ali materializirano informacijo javnega značaja o spodaj zapisanih znanstvenih dejstvih?«.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-25/2023-2 z dne 20. 4. 2023, zavrnil, ker z zahtevnimi odgovori in komentarji ne razpolaga.

Prosilec je dne 20. 4. 2023 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja sledeče:

- Informacija je splošno dostopna v recenziranih znanstvenih publikacijah, ki bi morale biti stvarna podlaga za delo organa (če ne gre zgolj za politični organ, ampak tudi za strokovni organ - odgovora na to vprašanje prosilec še vedno nima). Prosto dostopna je tudi na spletu. Organ jo je med drugim tudi prejel, in sicer od prosilca. Prosilec sprašuje, ali sme organ vselej znova odgovoriti, da z informacijo ne razpolaga in da je nima v materializirani obliki samo zato, ker organ informacije, ki jo ima pred očmi, ni natisnil z računalniškim tiskalnikom?

- Prosilec pritožbeni organ sprašuje, če je še pripravljen varovati nevedni, neizobraženi, neobveščeni, strokovno ignorantski, neodgovorni, norčavi in pobalinsko sprevržen organ, njegove copy-paste zavrnilne odločbe z isto vsebino, istimi stavki in istim zaključnim odstavkom?

- Organ je pred časom odgovoril, da informacija obstaja in jo ima, ker jo je prejel. Kmalu zatem si je očitno premislil in ponovno začel pošiljati odgovore, da informacije ne obstajajo in da jih nima. Ali organ to sme, če je očitno, da informacije obstajajo in da jih ima?

- Ima pritožbeni organ stališče o tem, kdaj so izpolnjeni pogoji za kazensko ovadbo zoper organ, ki se procesira in preganja po uradni dolžnosti, na prijavo pravnega subjekta, ki so mu razlogi za utemeljen sum počenjanja kaznivih dejanj znani?

IP je dne 26. 4. 2023 prejel dopis organa, št. 090-25/2023-4 z dne 26. 4. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

ZDIJZ torej ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcu na posredovano dokumentacijo tako ne pomeni odločanja o dostopu do informacij javnega značaja v postopku po ZDIJZ. Takšno stališče je večkrat zavzel IP, katerega je, prav tako večkrat, potrdilo tudi Upravno sodišče RS. Tako je npr. omenjeno sodišče v sodbi št. I U 84/2017-15  z dne 20. 6. 2018 zapisalo, da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument. Izhajajoč iz navedenega ima torej prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

Iz navedenega izhaja, da ZDIJZ prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oz. podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca. Organ na podlagi določb ZDIJZ tudi ni dolžan iskati/prebirati različnih člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca in posledično prosilcu posredovati te študije/članke. Organ prosilcu tudi ni dolžan posredovati njegovih lastnih dokumentov oz. ni dolžan obravnavati dokumentov, ki jih prosilec v zahtevi sam navaja oz. se sklicuje nanje oz. so ali so bili priloga njegovim zahtevam, niti teh dokumentov ni dolžan presojati kot informacije javnega značaja.

V pritožbi prosilec med drugim naslavlja vprašanja tudi na pritožbeni organ oz. IP. Prosilec želi od IP pridobiti mnenje/stališče, kdaj so izpolnjeni pogoji za kazensko ovadbo zoper organ. IP pojasnjuje, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, v okviru pritožbenega postopka pa presoja oz. ugotavlja zgolj, ali je odločitev prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi pravila oz. v skladu z določbami ZDIJZ. V okviru pristojnosti IP tako ni podajanje mnenj/stališč, kdaj so izpolnjeni pogoji za kazensko ovadbo zoper organ oz. ali so v določenem primeru morebiti izpolnjeni pogoji suma storitve kaznivega dejanja. V zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja pa se lahko prosilec, če tako ocenjuje, z ovadbo obrne na pristojno tožilstvo.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka