prosilec - NIJZ

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil vrsto vprašanj. Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, ker z zahtevnimi odgovori in komentarji ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa prve stopnje pravilna.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-120/2023/2

Datum: 11. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nad.: ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi ….(v nad. prosilec), z dne 14. 4. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 090-21/2023-2 z dne 30. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 14. 4. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-21/2023-2 z dne 30. 3. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 3. 3. 2023 naslovil zahtevo, v kateri sprašuje sledeče:

1. Ali se organu zdi ravnanje, ki ga prikazuje priložena fotografija, moralno, etično, deontološko in strokovno primerno?

2. Ali podobne norčije, za katere se zdi, da jih uprizarjajo bebci, ki bi druge ljudi radi naredili za še večje bebce, izvaja tudi organ?

3. Ali so organu znane informacije (nekaj jih je že bilo poslano organu, zato jih teh nekaj mora biti znano in jih lahko organ prepošlje nazaj, z odločbo) o 25 let trajajoči študiji o korelaciji med cepljenjem za gripo in težkimi obolenji, posebej pa smrtnostjo pri starejših bolnikih? Prosilcu je znana vsaj ena taka študija, ki je bila organu že poslana pred časom.

4. Ali je organu znana korelacija med cepljenjem za gripo in množičnim umiranjem v DSO-jih v letih 2020 in 2021, deloma 2022?

5. Ali organ lahko predloži znanstvene dokaze o temeljni razliki med cepivom za gripo in mRNA cepivom, pa tudi o podobnosti učinkovin v obeh vrstah cepiv?

6. Ali organ razpolagata z informacijami o korelaciji med cepljenostjo za gripo in kasneje, kmalu, obolelostjo cepljene osebe za covid?

7. Ali organ že razpolaga z informacijami o popolni neučinkovitosti, veliki škodljivosti in zdravstveni neuporabnosti mask, pa tudi o njihovem prispevku k širjenju okužbe z boleznijo, ki se prenaša po zraku? Take študije so bile organu že poslane. Lahko jih samo prepošlje, pa tudi doda nove.

8. Ali je organu znano, da v deklaraciji proizvajalca mask, kakršne se še vedno uporabljajo v zdravstvenih zavodih, izrecno piše, da nimajo za zdravje varovalne funkcije?

9. Na katere znanstvene raziskave in objave na temo mRNA cepiv, posledic, smrtnosti, zdravstvenih zapletov, testov in mask je bil organ analitično in študijsko pozoren v obdobju 2022 - marec 2023?

10. Ali organ katere od teh informacij posreduje v obliki tabel in grafov?

11. Ali organ morda ve, kaj človeka privede do odločitve za cepljenje: poznavanje znanstvenih dejstev ali brbončice ob misli na kos pice ali celo pico?

12. Bi organ tudi danes, če bi se zgodilo, podprl odločitev oblasti, da svoje avtomobile v funkciji zdravstvene varnosti in v samopostrežnih pralnicah perejo le vozniki vozil pravnih oseb?

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-21/2023-2 z dne 30. 3. 2023, v celoti zavrnil, ker z zahtevnimi odgovori in komentarji ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in jih nato zahtevali nazaj, niti temu, da bi organ pošiljal odgovore, pojasnila oz. komentarje na poslane dokumente.

Prosilec je dne 14. 4. 2023 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da je od organa pred časom zahteval, da mu pošlje vse informacije, ki jih je sam poslal organu. To je prosilec storil, ker organ že tri leta odgovarja na vse zahteve enako, da informacija ne obstaja in da je organ nima. Vse te informacije obstajajo in jih organ ima, ker mu jih je prosilec poslal sam. Prosilec pritožbeni organ sprašuje, če tu ne gre za utemeljen sum storitve več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in jih je treba prijaviti organom kazenskega pregona in preiskovanja.

IP je dne 20. 4. 2023 prejel dopis organa, št. 090-21/2023-4 z dne 20. 4. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

ZDIJZ torej ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcu na posredovano dokumentacijo tako ne pomeni odločanja o dostopu do informacij javnega značaja v postopku po ZDIJZ. Takšno stališče je večkrat zavzel IP, katerega je, prav tako večkrat, potrdilo tudi Upravno sodišče RS. Tako je npr. omenjeno sodišče v sodbi št. I U 84/2017-15  z dne 20. 6. 2018 zapisalo, da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument. Izhajajoč iz navedenega ima torej prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

Na podlagi navedenega ter vezano na pritožbene navedbe prosilca IP poudarja, da:

- ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente (v obliki povezav, člankov ipd.) in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti oz. opredelitev do teh dokumentov oz. presojo organa, ali ti dokumenti sedaj predstavljajo informacije javnega značaja.

- organ na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan iskati/prebirati člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca.

- organ na podlagi določb ZDIJZ prosilcu ni dolžan posredovati njegovih lastnih dokumentov oz. ni dolžan obravnavati dokumentov, ki jih prosilec v zahtevi sam navaja oz. se sklicuje nanje oz. so ali so bili priloga njegovim zahtevam, niti teh dokumentov ni dolžan presojati kot informacije javnega značaja.

V pritožbi prosilec med drugim naslavlja vprašanje tudi na pritožbeni organ oz. IP. Prosilec želi od IP pridobiti mnenje, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji suma storitve kaznivega dejanja. IP pojasnjuje, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, v okviru pritožbenega postopka pa presoja oz. ugotavlja zgolj, ali je odločitev prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi pravilna oz. v skladu z določbami ZDIJZ. V zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja se lahko prosilec, če tako ocenjuje, z ovadbo obrne na pristojno tožilstvo.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka