prosilec - NIJZ

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi neobstoja dokumentov zavrnil zahtevo prosilca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil. Obenem je IP poudaril tudi, da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-94/2023/4

Datum: 5. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 22. 3. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2023-2 (272) z dne 21. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 22. 3. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-13/2023-2 (272) z dne 21. 3. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 21. 2. 2023 na organ naslovil vlogo, s katero je zaprosil za posredovanje naslednjih informacij:

1. ali so strokovnjaki, navedeni v priponki, znani zaposlenim in vodstvu organa;

2. ali mu je znano njihovo delo;

3. ali temu delu sledi in ga vpeljuje v svoje delo;

4. če to organu ni znano, zakaj ne;

5. kaj je organu znano na temo klasifikacije kovidne bolezni, delovanja cepiv, učinkov cepiv, varnosti cepiv, koristnosti in varnosti mask in diagnostične verodostojnosti testov - haat, hitri, PCR;

6. kako organ primerjalno rangira svoje zaposlene kot strokovnjake v primerjavi z renomiranimi znanstveniki s seznama v priponki;

7. ali organ že pozna knjigo iz priponke? Jo je morda kdo prebral, če ne, zakaj ne ter

8. ali organ zanima prevod knjige, ki ga imamo - bi ga prebral?

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-13/2023-2 (272) z dne 21. 3. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentov delno zavrnil njegovo zahtevo. V obrazložitvi je organ opredelil zakonsko podlago ter naloge svojega delovnega področja, v nadaljevanju pa se opredelil do posamezne točke zahteve prosilca ter pojasnil razloge za sprejem končne odločitve.

Dne 22. 3. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri organu postavlja določena vprašanja glede katerih mu ni povsem jasno (npr. »še vedno ne razumem, ker na to vprašanje še nisem prejel odgovora, ali organ uporablja računalnike? Ali uporablja svetovni splet?...«). Prav tako poudarja, da ima organ vsaj tiste informacije, ki jih je prejel od njega, pri čemer IP prosi za pojasnilo, kako bo organ lahko uresničeval svoje poslanstvo, določeno z zakonodajo, če nikoli nima nobene avtonomne in neodvisne znanstvene informacije, dostopne v znanstvenih virih, dostopnih na spletu.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Skladno z drugim odstavkom 238. člena ZUP mora pritožnik v pritožbi med drugim navesti tudi, zakaj izpodbija odločbo. IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi ne navaja pritožbenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da organ razpolaga z dokumenti, temveč organu postavlja vprašanja v zvezi z izpodbijano odločbo, pri čemer že iz načina njegovega pisanja izhaja pričakovanje, da organ odgovori na postavljena vprašanja (npr. »organ lahko na določena vprašanja odgovori samo z DA ali NE ter da se mu vprašanja zdijo informacije javnega značaja«).

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

ZDIJZ torej ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcu na posredovano dokumentacijo tako ne pomeni odločanja o dostopu do informacij javnega značaja v postopku po ZDIJZ. Takšno stališče je večkrat zavzel IP, katerega je, prav tako večkrat, potrdilo tudi Upravno sodišče RS. Tako je npr. omenjeno sodišče v sodbi št. I U 84/2017-15  z dne 20. 6. 2018 zapisalo, da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument. Izhajajoč iz navedenega ima torej prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca ustvari določen dokument ( npr. kako organ primerjalno rangira svoje zaposlene kot strokovnjake v primerjavi z renomiranimi znanstveniki s seznama v priponki).

V zvezi z s pritožbeno navedbo prosilca, da organ razpolaga z informacijami, ki jih je prejel od njega, IP poudarja, da:

- ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti oz. opredelitev do teh dokumentov in vsebinsko analizo teh dokumentov. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati ali biti seznanjeni, pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, naj prejete dokumente analizirajo in ugotovijo, ali razpolagajo z dokumenti, ki govorijo drugače oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem;

- organ ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo trditve iz poslanih dokumentov ali da bi si o poslanih dokumentih ustvaril stališče ter

- organ na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan iskati člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca oz. iz katerih izhajajo dejstva, ki bi, kot to zahteva prosilec, ovrgle določene navedbe, na katere se sklicuje prosilec.

Glede poziva prosilca, da IP pojasni, kako bo organ lahko uresničeval svoje poslanstvo, določeno z zakonodajo, če nikoli nima nobene avtonomne in neodvisne znanstvene informacije, dostopne v znanstvenih virih, dostopnih na spletu, IP pojasnjuje, da slednje ne sodi v njegovo pristojnosti. IP v pritožbenem postopku zgolj presoja obstoj zahtevanega dokumenta in ne ugotavlja razloga, zakaj organ z njim ne razpolaga. Pritožbeni postopek namreč ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Iz navedenega razloga so omenjene pritožbene navedbe za predmetni postopek irelevantne.

IP pri reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal z zahtevanimi dokumenti oz. dokumenti, iz katerih bi izhajala zahtevana pojasnila, pojasnil in obrazložitev, pa organ, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcu, kot že zgoraj navedeno, ni dolžan posredovati. IP namreč ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi verjel organu, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, še zlasti, ker se zahteva prosilca, kot to navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, niti ne nanaša na delovno področje organa, ki je podrobneje opredeljeno v 23.a členu Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP na podlagi 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka