prosilec - NIJZ

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje stališča organa do novega Predloga sprememb Zakona o duševnem zdravju, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga. IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-88/2023/4

Datum: 19. 4. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nad.: ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 18. 3. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 090-12/2023-2 z dne 15. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 3. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-12/2023-2 z dne 15. 3. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 16. 2. 2023 naslovil zahtevo za posredovanje stališča organa do novega Predloga sprememb Zakona o duševnem zdravju. Dodatno prosilec organu ponuja pravno analizo in kritični komentar tega predloga, s spremnim ustavnopravnim argumentiranjem.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-12/2023-2 z dne 15. 3. 2023, v celoti zavrnil, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga.

Prosilec je dne 18. 3. 2023 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja:

-       Prosilec iz vseh dosedanjih odločb ne razbere, kaj organ sploh počne, zakaj obstaja in kako lahko sodeluje pri določanju javne zdravstvene politike, vezane na kovid in cepiva, če o tem nima niti ene same informacije.

-       Ali organ o tako pomembnem vprašanju, kot je postavljeno v zahtevi, nima niti enega stališča, komentarja, ga ta tema niti malo ne zanima?

-       Kaj organ zanima in s čim se ukvarja v povezavi z duševnim zdravjem in področno zakonodajo?

IP je dne 27. 3. 2023 prejel dopis organa, št. 090-12/2023-4 z dne 27. 3. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Na podlagi poziva IP, št. 090-88/2023/2 z dne 30. 3. 2023, je organ IP dne 4. 4. 2023 posredoval dopis, št. 090-12/2023-6 z dne 4. 4. 2023, v katerem je pojasnil, da zahtevanega dokumenta ni iskal po svojem informacijskem sistemu, saj ve, da z njim ne razpolaga. Zadnje spremembe imenovanega zakona namreč ne posegajo na področje delovanja organa, razen v 4. členu, ki je vezan na program MIRA, ki je v upravljanju organa, vendar so spremembe takšne, da ne spreminjano načina dela oz. se zgolj umešča v zakon praksa, ki je bila vzpostavljena pri upravljanju programa. Zahtevanega stališča organ ni pripravil, ker je predlog sprememb s področja, ki presega stroko organa oz. neposredno ne zadeva delovanja organa. Spremembe, ki zadevajo upravljanje programa MIRA, so skladne z obstoječo prakso upravljanja, zato je organ ocenil, da ločenega stališča, s katerim bi izrazili strinjanje s spremembo, ni potrebno pripraviti. Zakonske spremembe so pomembne predvsem ali skoraj izključno za varovanje pravic oseb, obravnavanih na zaprtih oddelkih ipd., predvsem v socialnovarstvenih ustanovah.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. V okviru pritožbenega postopka je IP od organa prejel dopis, št. 090-12/2023-6 z dne 4. 4. 2023, v katerem je organ podrobno pojasnil, zakaj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga oz. zakaj na spremembe predmetnega zakona ni podal svojega stališča. Glede na navedeno IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati.

Glede vprašanj, ki jih prosilec v pritožbi naslavlja na organ in iz vsebine katerih jasno izhaja, da prosilec od organa pričakuje pojasnila, odgovore ipd., IP poudarja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, tako ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Tudi v sodbi, št. št. III U 297/2012 z dne 7. 11. 2013, sodišče izrecno izpostavi, da so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018).

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka