prosilec - NIJZ

POVZETEK:

Prosilec je organu poslal povezave na članke in vprašanja povezana z njim. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, podal pa mu je določena pojasnila. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz zahteve prosilca ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente, saj prosilec z dokumenti že razpolaga in od organa zahteva opredelitev, stališče in odgovore na vprašanja. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, oz. pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, jih analiziral in podajal svoja stališča, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-66/2023/2

Datum:  2. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 2. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-05/2023-2 (272) z dne 17. 2. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 17. 2. 2023 zoper odločbo organa št. 090-05/2023-2 (272) z dne 17. 2. 2023 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 23. 1. 2023 na organ naslovil zaprosilo za posredovanje informacije javnega značaja, in sicer:

-       ali organ razpolaga z informacijama iz spodaj prilepljenih povezav za spletne članke,

-       ali bi MZ na poenostavljen način ti informaciji pojasnil in svetoval kaj storiti, za preventivo in kurativo,

-       ali organ načrtuje s tem seznaniti javnost in to vnesti v svojo politiko in naracijo, s katero naslavlja javnost

-       ali organ zanima, kako je prosilec odpravil posledice okužbe s kovidom.

Organ je dne 17. 2. 2023 izdal odločbo št. 090-05/2023-2 (272), v nadaljevanju: izpodbijana odločba, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je navedel, da je dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja, oz. podajati pojasnila na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Organ je ugotovil, da z informacijami ne razpolaga v materializirani obliki ter da zdravljenje bolezni ne sodi v njegovo delovno področje.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 17. 2. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ v odločbi navedel dejstva, ki jih prosilec ni vprašal, hkrati pa ni odgovoril na postavljena vprašanja. Sprašuje se tudi o funkciji in delovanju organa in zatrjuje, da je organ dolžan odgovoriti na legitimna in dobroverna vprašanja pravnih subjektov s statusom »javnega psa čuvaja«.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 1. 3. 2023.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.), oz. da izrazi stališča o vprašanjih konkretnega prosilca. Organ tudi ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali morebiti razpolaga s podobnimi informacijami ali informacijami, ki navedbe zanikajo ter da bi se do prebranega opredelil, na željo prosilca.

IP ugotavlja, da je prosilec na organ naslovil več vprašanj, na katere organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan pripraviti odgovorov, zato je bila odločitev organa, da zahtevo prosilca zavrne, zakonita. Prosilec namreč od organa na podlagi ZDIJZ ne more zahtevati tistih pravic, ki jih ZDIJZ ne varuje.

ZDIJZ tudi ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti, oz. opredelitev do teh dokumentov, prav tako ZDIJZ tudi ni namenjen temu, da bi prosilci od organov terjali odgovore in nato vsebinsko polemizirali v zvezi s prejetimi odgovori.

IP še pojasnjuje, da je pravica do pridobitve odgovorov po Zakonu o medijih (ZMed) dana izključno medijem, opredeljenim po prvem odstavku 2. člena Zmed, med katere pa ne sodijo t. i. raziskovalni novinarji oz. osebe, ki se poistovetijo s tem t. i. nazivom, kar pomeni, da določbe ZMed zanje ne veljajo. Lahko pa seveda ti dobijo oz. zahtevajo odgovore na vprašanja od organa v okviru Uredbe o upravnem poslovanju , ki pa je izven dometa pristojnosti IP.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke