prosilec - NIJZ

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta, zaradi neobstoja dokumento,v zavrnil dostop do določene dokumentacije. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, saj so organi po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti oz. opredelitev do teh dokumentov in vsebinsko analizo teh dokumentov. Prav tako organ ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo trditve iz poslanih dokumentov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-54/2023/2

Datum: 2. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 15. 2. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 090-02/2023-2 z dne 15. 2. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 15. 2. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-02/2023-2 z dne 15. 2. 2023, se zavrne

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 18. 1. 2023, po elektronski pošti, naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri sprašuje:

1.     Ali organ razpolaga z avtonomnimi in objektivnimi znanstvenimi (ne političnimi) podatki, če so inovativna mRNA cepiva zoper Covid-19 bolj ali manj nevarna od vseh predhodnih cepiv – mnogo desetletij poznanih/preizkušenih cepiv zoper druge bolezni, ki so narejena iz mrtvih/atenuiranih povzročiteljev bolezni?

2.     Ali so distribucija sintetične mRNA, količina in trajanje induciranih antigenov (spike proteinov) po cepljenju pri ljudeh dovolj raziskani/poznani? Katerim znanstvenim dognanjem, analizam, študijem in virom glede tega sledi organ in jih vpeljuje v svoje javno institucionalno delovanje?

3.     Ali organ razpolaga z verodostojnimi znanstvenimi raziskavami, ki so izključile vgradno sintetične mRNA (v cepivu zoper Covid-19) v človeški genom in/ali prenos na potomce?

4.     S statusom »javnega psa čuvaja« prosilec prosi za komentar izjav profesorja imunologije iz Avstralije o mRNA cepivih zoper Covid-19: https://m.youtube.com/watch?v=vMyERFBdB4E.

5.     Ali organ sledi aktualnim znanstvenim raziskavam o učinkih in posledicah delovanja spike proteina in prionov v telesu, neposredno vezano na kovidna cepiva?

Organ je zahtevi prosilca z odločbo, št. 090-02/2023-2 z dne 15. 2. 2023, delno ugodil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma navedel, da je nacionalni inštitut, katerega glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva RS s pomočjo preventivnih ukrepov. Ključne dejavnosti organa, ki jih financira Ministrstvo za zdravje, obsegajo zagotavljanje podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva, spremljanje in ocenjevanje zdravja prebivalstva; prepoznavanje groženj zdravju in oblikovanje ukrepov za njihovo obvladovanje; krepitev zdravja in oblikovanje strokovnih podlag za sprejemanje zdravju naklonjenih politik; programe in ukrepe za preprečevanje bolezni; spremljanje in ocenjevanje sistema zdravstvenega varstva; razvoj strokovnjakov javnega zdravja ter raziskave v javnem zdravju. Organ opravlja tudi zdravstvene storitve, ki jih financira ZZZS, in sicer upravlja in deloma izvaja državni program presajanja za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb debelega črevesa in danke (SVIT), koordinira izvajanje preventivnih programov na primarni ravni, izvaja zdravstvene storitve, ki se nanašajo na zagotavljanje neprekinjene preskrbe s cepivi in imunoglobulini v RS ter nekatere druge naloge preventivnega zdravstvenega varstva na terciarni ravni. Poleg osrednje vloge v dejavnost javnega zdravja v Sloveniji ter izvajanje terciarne dejavnosti na tem področju, se organ aktivno vključuje tudi v mednarodne projekte, ki pokrivajo različna področja zdravja in splošnih javnozdravstvenih problemov prebivalstva. Organ je kot zavezanec po ZDIJZ prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja oz. podajati pojasnila na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumente ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi. Iz odločbe IP, št. 090-277/2020/4 z dne 17. 12. 2020, izhaja, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP v odločbi pojasnjuje, da ZDIJZ ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne more pa prisiliti organa, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Po točkah zahteve prosilca je organ navedel sledeče:

1. točka zahteve: Organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki. Organ spremlja zaključke o varnosti cepiv, ki imajo dovoljenje za promet v EU, preko presoj Pharmacovigilance Risk Assessment Committee (PRAC) pri Evropski agenciji za zdravila (EMA). Poudarki s sej odbora PRAC glede varnosti cepiv in zdravil, ki imajo dovoljenje za prromet v EU so dostopni na sledeči povezavi: https://www.ema.europa.eu/en/committees/prac/prac-agendas-minutes-highlights.

2. točka zahteve: organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki. Organ spremlja podatke o sestavi, farmakokinetičnih in farmakodinamičnih lastnostih cepiva preko Povzetkov glavnih značilnosti zdravila (SmPC/EPAR – Product information), ki so objavljeni na spletni strani EMA. Dokumentacija za posamezna cepiva proti Covid-19 je objavljena na naslednjih povezavah:

https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty

https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/spikevax

https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/icovden-previously-covid-19-vaccine-janssen

https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nuvaxovid

3. točka zahteve: Organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom.

4. točka zahteve: Organ ugotavlja, da komentarja glede izjav o cepivu proti Covid-19 nima v materializirani obliki in ga na podlagi določb ZDIJZ tudi ni dolžan pripraviti.

5. točka zahteve: Organ področje cepljenja proti Covid-19 natančno spremlja, vključno z izpostavljeno problematiko, a ugotavlja, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Prosilec je dne 15. 2. 2023 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri sprašuje sledeče:

1. Ali organ še naprej pravno sme ne imeti in ne priznati zahtevanih informacij - glede na njegovo funkcijo in vlogo, določeno z zakonom? Prosilec trdi, da tega ne sme.

2. Ali organ sme nastopati pred javnostjo in izvajati zdravstveno politiko v praksi, kot jo izvaja (s trditvami, iz katerih logično izhaja, da zahtevane informacije ima in pozna, a jih nima in jih ne pozna - za točno razumevanje, kaj je s tem mišljeno, zadošča tudi vpogled na spletišče organa, kjer so kovidne informacije, tiste, ki so in so sporočane kot trditve, četudi te trditve niso preverjene, kot jasno izhaja iz predmetne odločbe), če tudi zahtevanih informacij nima in jih ne pozna, javno pa deluje, kot da jih ima in jih pozna - zatrjuje in prepričuje javnost s trditvami o tistem, česar ne pozna in s čimer ne razpolaga, tudi ne preverja, ne išče in ne ustvarja, kot izhaja iz odločbe? Prosilec trdi, da ne bi smel.

2.1. Organ ne odgovori na vprašanje, če ga zanima znanost in če sledi znanstvenim dognanjem, študijam, analizam in objavam v verodostojnih in recenziranih znanstvenih virih.

3. Ali je organ strokovno-medicinska, skoraj znanstvena institucija ali pa je politična institucija? Organ na to ne odgovori. Močno se zdi, da je izrazito politična institucija in tako tudi deluje. Ali je to ustavno in zakonito?

4. Ali pritožbeni organ meni, da se organ tri leta neodgovorno in pobalinsko norčuje iz vlagateljev zahtev za IJZ in slovenske javnosti - upoštevaje vse zavrnilne odločbe in glede na dejstvo, da organ vselej odgovori enako: nobene znanstvene informacije na temo kovida nima, z njo ne razpolaga, je ne pozna in jih tudi ne išče, ne ustvarja, ob tem pa ničesar ne komentira?

4.1. Ali pritožbeni organ meni, da javno delo prosilca še vedno ne izpolnjuje pogojev iz že omenjene sodbe ESČP ("javni psi-čuvaji") in da organu še vedno ni treba odgovarjati na vprašanja, kot bi jih postavil raziskovalni ali preiskovalni novinar? Prosilec zatrjuje, da jih.

5. Ali pritožbeni organ meni, da so z dejstvom iz 4. točke in upoštevaje to zadnjo odločbo izpolnjeni pogoji za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja: kršitev ustavnih pravic in svoboščin slovenske javnosti (pravica do zdravja, pravica do obveščenosti, prepoved eksperimentiranja z ljudmi), kršitev zakonodaje (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o pacientovih pravicah, ZDIJZ), očitna kršitev medicinske etike in deontologije, kršitev mednarodnega prava (EKČP, Helsinška deklaracija, Oviedska konvencija, Nurnberški kodeks), neodgovorno delo v javni službi (odsotnost obveščanja javnosti o znanstvenih dognanjih, nerazpolaganje z nujnimi informacijami za podkrepitev javne politike - prakse, dela in naslavljanja javnosti - organa), povzročitev zdravstvene škode iz malomarnosti (promocija in vsiljevanje mRNA cepiv, obraznih mask in testov - hitrih in PCR, molk na temo preventive, zgodnjega zdravljenja kovidne bolezni, dokazano učinkovitih zdravil in sistemov za odvajanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov ven - primarno, ne zgolj), povzročitev smrti iz malomarnosti (umrli zaradi kovidnega mRNA cepiva: otroci, novorojenci, nosečnice, odrasli moški in ženske, starostniki, umrli zaradi storjenega samomora v času veljave kovidnih ukrepov, podprtih od organa kot soodločevalca)? Zdi se, da so.

IP je dne 21. 2. 2023 prejel dopis organa, št. 090-02/2023-4 z dne 21. 2. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oz. podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca. Organ na podlagi določb ZDIJZ tudi ni dolžan po svetovnem spletu iskati različnih člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca in posledično prosilcu posredovati povezave na te članke.

IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z dokumenti (članki/študijami), ki jih zahteva prosilec, prav tako organ prosilcu, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan podajati zahtevanih pojasnil, vse z namenom, da bi zadostil zahtevi prosilca. IP med drugim ugotavlja, da je organ nedvomno pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval usmeritve/povezave na različne (tuje) spletne strani, kjer prosilec lahko najde vse informacije, ki ga morebiti zanimajo in ki bi lahko ustrezale njegovi zahtevi, kljub temu, da tega po določbah ZDIJZ, kot že zgoraj navedeno, ni dolžan storiti. IP tako nima utemeljenega razloga, da nebi sledil odločitvi organa. Tudi prosilec v pritožbi ni navedel nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazala na to, da organ z dokumenti, na katere se nanaša njegova zahteva, dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Da prosilec od organa med drugim pričakuje tudi odgovore oz. pojasnila, pa izhaja tudi iz same pritožbe prosilca, v kateri prosilec organu prav tako zastavlja vprašanja, hkrati pa jasno navaja, da mu organ na zastavljena vprašanja noče odgovoriti.

V pritožbi prosilec med drugim naslavlja vprašanja tudi na pritožbeni organ oz. IP. Prosilec želi od IP pridobiti mnenje, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji suma storitve kaznivega dejanja, ali se po mnenju IP organ prve stopnje norčuje iz vlagateljev zahtev, ko trdi, da zahtevanih informacij nima, brez dodatnega komentarja in ali IP meni, da javno delo prosilca še vedno ne izpolnjuje pogojev iz že omenjene sodbe ESČP (»javni psi-čuvaji«) ter da organu še vedno ni potrebno odgovoriti na vprašanja, kot bi jih postavili raziskovali ali preiskovalni novinarji. IP pojasnjuje, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, v okviru pritožbenega postopka pa presoja oz. ugotavlja zgolj, ali je odločitev prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi pravila oz. v skladu z določbami ZDIJZ. V okviru pristojnosti IP tako ni podajanje mnenj, ali so v določenem primeru morebiti izpolnjeni pogoji suma storitve kaznivega dejanj in ali zavrnitev zahteve prosilca, brez dodatnih obrazložitev, pomeni norčevanje posameznega organa iz prosilca. V tem delu IP, kot že večkrat povedano, ponovno poudarja, da organi, upoštevajoč določbe ZDIJZ, prosilcem niso dolžni podajati zahtevanih pojasnil oz. obrazložitev (npr. zakaj z zahtevano informacijo ne razpolagajo). Glede vprašanja prosilca, ali IP meni, da javno delo prosilca še vedno ne izpolnjuje pogojev iz že omenjene sodbe ESČP (»javni psi-čuvaji«) ter da organu še vedno ni potrebno odgovoriti na vprašanja, kot bi jih postavili raziskovali ali preiskovalni novinarji, IP pojasnjuje, da je v tem pritožbenem postopku, ki teče na podlagi ZDIJZ, omejen z določbami ZDIJZ, ki ne razlikuje med mediji in ostalimi prosilci. Imajo pa mediji poseben položaj po 45. členu ZMed[1]. Morebitno vprašanje, ali ima prosilec status medija (torej, ali je vpisan v register medijev pri Ministrstvu za kulturo), bi IP lahko presojal šele v morebitnem pritožbenem postopku po ZMed, zato se do tega vprašanja v tem postopku ni pristojen opredeljevati.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06 – UPB, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21)