prosilec - NIJZ

POVZETEK:

Prosilec je organu poslal dokument in od organa zahteval pojasnila v povezavi z njim. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, podal pa mu je določena pojasnila. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz zahteve prosilca ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente, saj prosilec z dokumenti že razpolaga in od organa zahteva opredelitev in pojasnilo o obstoju dokumentov pred prejemom zahteve in po prejemu zahteve ter druga pojasnila v zvezi s poslanimi informacijami. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, oz. pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, jih analiziral in podajal svoja stališča, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-45/2023/2

Datum:  16. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 12. 2022, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-01/2023-2 (272) z dne 9. 2. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 9. 2. 2023 zoper odločbo organa št. 090-01/2023-2 (272) z dne 9. 2. 2023 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 11. 1. 2023 na organ naslovil zaprosilo za posredovanje informacije javnega značaja, in sicer:

- ali informacija, ki jo je prosilec posredoval organu, pri organu obstaja,

- če obstaja ali če obstaja podobna informacija, prosilec želi, da se mu posreduje,

- če ne obstaja, prosilec predlaga, da se mu pošlje ta, ki jo organ sedaj, s posredovanjem, ima,

- zakaj molk organa o tem od leta 2020,

- ali drži povečanje nekaterih bolezni v letu 2021 po statistiki, ki jo je navedel prosilec,

- ali lahko organ zagotovi, da med temi ljudmi ni kovidno cepljenih ljudi, da med boleznimi in cepljenostjo ni vzročno posledične zveze in ali organ zbira, arhivira, beleži in obdeluje podatke, kolikšen delež teh oseb je kovidno cepljen, s katerim cepivom in kolikokrat,

- ali pri organu obstaja informacija glede zgodnjega zdravljenja in zdravljenja bolezni kovid, kot npr. informacije, ki jih prosilec dodaja v priponke,

- ali organ pozna delo … in njegove zgodnje protokole ZZ,

- ali bi bil organ pripravljen sodelovati in zagotoviti prevoda knjige …, ki je zgodnje ozdravil več kot tisoč kovidnih bolnikov, brez smrtnega primera.

Organ je dne 9. 2. 2023 izdal odločbo št. 090-01/2023-2 (272), v nadaljevanju: izpodbijana odločba, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Organ je navedel, da je dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja, oz. podajati pojasnila na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtev prosilca. Organ je ugotovil, da ne razpolaga s stališčem v materializirani obliki, kar je en od pogojev za obstoj informacije javnega značaja. Ker se del vprašanj nanaša na neželene učinke po cepljenju proti covid-19, je organ prosilcu posredoval povezavo na spletno stran, na kateri se nahaja poročilo Spremljanje neželenih učinkov po cepljenju proti covid-19 v Sloveniji. Organ je pojasnil, da zbira podatke o hospitalizacijah v evidenci NIJZ 8 – Evidenca bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Namen te evidence je spremljanje in proučevanje pojavnosti bolezni, ki zahtevajo hospitalizacijo in v tej evidenci ni podatkov o cepljenju. Organ je še ugotovil, da zdravljenje bolezni ne sodi v njegovo delovno področje.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 9. 2. 2023 vložil pritožbo, in sicer je navedel, da so ti enaki, kot v predhodnih pritožbah, ki so vsebovale tudi trditve in pravne razlage. Pritožbeni razlogi so tudi, da organ ni odgovoril na tisto, kar je bil vprašan, da je očitno, da organ razpolaga in lahko razpolaga z informacijami iz zahteve, da več kot očitno razpolaga z informacijami, ki jih je prejel v zahtevi, da bi moral imeti informacije, za katere trdi, da jih nima, saj tako določa zakonodaja, da organ mora razpolagati z informacijami, na podlagi katerih prepričuje javnost, da organ ne odgovori, kaj počne, kaj ve in pozna in na čem temeljijo njegove trditve pred javnostjo. Prosilec v nadaljevanju sprašuje še, ali je organ strokovna ali politična institucija, ali deluje strokovno ali politično in na ali deluje na temelju znanstvenih dognanj ali na temelju političnih odločitev.

Organ je prosilca dne 13. 2. 2023 pozval, da navede vse pritožbene razloge za to konkretno pritožbo, saj se pritožbeni razlogi razlikujejo od pritožbe do pritožbe. Prosilec je dne 13. 2. 2023 podal odgovor, da so pritožbeni razlogi enaki, kot v predhodnih pritožbah: organ ničesar nima, zanj nič ne obstaja, informacije na svetovnem spletu ga ne zanimajo, znanstvenih virov ne prebira, če se kdaj na kaj sklicuje, so to politične institucije in dokumenti. Trdi, da je to pravno nedopustno, nezakonito, neustavno in predstavlja sum steka več kaznivih dejanj. V nadaljevanju je ponovil pritožbene razloge, kot je to navedel že v pritožbi z dne 9. 2. 2023.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 15. 2. 2023.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.), oz. da izrazi stališča o vprašanjih konkretnega prosilca. Organ tudi ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali morebiti razpolaga s podobnimi informacijami.

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da iz nje ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente. Ravno nasprotno, prosilec z dokumenti že razpolaga, saj jih je sam poslal organu (v obliki spletnega članka) in sedaj od njega želi opredelitev oz. pojasnilo, ali je organu informacija poznana, ali morda podobna informacija in če nobene nima, če mu lahko kot informacijo javnega značaja na podlagi njegove zahteve vrne ta isti posredovani članek. IP poudarja, da ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti, oz. opredelitev do teh dokumentov, presojo organa, ali ti dokumenti sedaj predstavljajo informacije javnega značaja. Prav tako ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu posredovali dokumente, s katerimi ti ne razpolagajo in hkrati zahtevali, da jim organ te dokumente vrne kot informacijo javnega značaja. Namen ZDIJZ je informiranje prosilcev z dokumenti organa, s katerimi prosilec praviloma ne razpolaga in želi biti z njimi seznanjen, ne pa posredovanje dokumentov organu z namenom, da jih ta nato posreduje nazaj prosilcu. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, naj prejete dokumente analizirajo in ugotovijo, ali razpolagajo z nasprotnimi dokumenti, oz. podobno pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem.

IP poudarja, da prosilec po ZDIJZ od organa ne more zahtevati, da mu ta odgovori na vprašanja, zaradi česar je pritožbena navedba, da mu organ ni odgovoril na vprašanja, da organ ne odgovori na tisto, kar je bil vprašan, da ne odgovori kaj počne, kaj ve in kaj pozna ipd., neutemeljena. Prosilec na podlagi ZDIJZ od organa ne more uveljavljati pravic, ki mu jih ZDIJZ ne daje ter se nato pritožiti, ker je organ postopal skladno z ZDIJZ in ni podal odgovorov na vprašanja.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka