prosilec - NIJZ

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi neobstoja dokumentov zavrnil dostop do določene dokumentacije. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, saj so organi po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti oz. opredelitev do teh dokumentov in vsebinsko analizo teh dokumentov. Prav tako organ ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo trditve iz poslanih dokumentov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-39/2023/4

Datum: 20. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 1. 2023, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-87/2022-2 (272) z dne 9. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 26. 1. 2023 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-87/2022-2 (272) z dne 9. 1. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 13. 12. 2022 na organ naslovil elektronsko sporočilo s povezavo na peer review raziskavo, iz katere izhaja, da imajo cepljeni s cepivi proti covidu 15x večje možnosti, da razvijejo miokarditis in perikarditis, kot tisti, ki niso cepljeni ter hkrati organ zaprosil, da mu posreduje vse javno dostopne podatke, ki dokazujejo nasprotno od tega, kar trdi študija. Poudaril je, da želi prejeti samo peer review dokumente in ne reklam WHO, CDC, ECDC…

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-87/2022-2 (272) z dne 9. 1. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri navaja, da je prosilec zahteval posredovanje dokumentov s strokovno opredelitvijo z  nasprotujočimi dejstvi do članka SARS-Cov-2 Vaccination and Myocarditis in a Nordic Cohort Study of 23 Million Residents. Organ pojasnjuje, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Dne 26. 1. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da iz zavrnilne odločbe izhaja, da organ ne razpolaga niti z enim samim dokumentom, ki bi ovrgel znanstvene analize katastrofalnih posledic mRNA cepiv. Nadalje navaja, da iz odločbe ne izhaja, kaj to za organ konkretno pomeni:

 - če takih informacij ni, ker ne obstajajo, to logično pomeni, da držijo informacije, ki obstajajo in jih je organ prejel od prosilca,

- če take informacije ne obstajajo, kar logično pomeni, da držijo informacije, ki jih je organ prejel od prosilca, na kakšni stvarni podlagi in kako sploh lahko organ še naprej vehamentno, vsiljivo in prepričevalno, promovira covidna cepiva in covidno cepljenje,

- kaj sploh organ dejansko ve o covidnih cepivih – na temelju znanstvenih analiz in študij, objav, ne na temelju političnih programov in dekretov? Iz odločbe ne izhaja, kaj organ zares ve o covidnih mRNA cepivih – in mi bi to radi vedeli, brali …

- kaj na temo mRNA cepiv organ poseduje v materializirani obliki ter

- katere avtonomne, neodvisne in nepristranske znanstvene publikacije in vire organ uporablja pri določanju svoje delovne politike. Ali uporablja samo politične dokumente?

Organ je prosilcu dne 6. 2. 2023, glede problematike pojava miokarditisa kot nezaželenega učinka po cepljenju proti covid-19, posredoval določene povezave, pri čemer je ponovno izpostavil, da ne razpolaga z javno dostopnimi podatki, ki dokazujejo nasprotno od tega, kar trdi študija: »SARS-Cov-2 Vaccination and Myocarditis in a Nordic Cohort Study of 23 Million Residents«, ki je dostopna na povezavi, ki jo je v zahtevi navedel prosilec.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je hkrati pojasnil potek obravnave zahteve prosilca z dne 13. 12. 2022, pri čemer je ponovno izpostavil, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Skladno z drugim odstavkom 238. člena ZUP mora pritožnik v pritožbi med drugim navesti tudi, zakaj izpodbija odločbo. IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi nikjer ni izrecno navedel, da izpodbija odločitev organa v zvezi z obstojem zahtevanih informacij, kar bo podrobneje opredeljeno v nadaljevanju.

Ker je organ prosilcu v obravnavanem primeru zavrnil dostop do informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov, je IP v tem pritožbenem postopku presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. V zvezi z navedenim IP dodatno poudarja, da:

- ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti oz. opredelitev do teh dokumentov in vsebinsko analizo teh dokumentov. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati ali biti seznanjeni, pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, naj prejete dokumente analizirajo in ugotovijo, ali razpolagajo z dokumenti, ki govorijo drugače oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem;

- organ ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo trditve iz poslanih dokumentov ali da bi si o poslanih dokumentih ustvaril stališče ter

- organ na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan iskati člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca oz. iz katerih izhajajo dejstva, ki bi, kot to zahteva prosilec, ovrgle določene navedbe, na katere se sklicuje prosilec.

IP sicer dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, s spremembami in dopolnitvami) ter načela prijazne in odprte javne uprave, izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcu na posredovano študijo tako ne pomeni odločanja o dostopu do informacij javnega značaja v postopku po ZDIJZ.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z določenimi dokumenti. Prav tako pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Ob tem IP izpostavlja, da slednjega prosilec v pritožbi niti ne zatrjuje. Še več, prosilec v pritožbi navaja, da iz zavrnilne odločbe izhaja, da organ ne razpolaga niti z enim samim dokumentom, ki bi ovrgel znanstvene analize katastrofalnih posledic mRNA cepiv, pri čemer pa v nadaljevanju nikjer ne navede oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na drugačno dejansko stanje, tj. obstoj tovrstnih dokumentov. Prosilec v pritožbi organu postavlja vprašanja v zvezi z njegovim delovanjem na dotičnem področju, nikjer pa izrecno ne izpodbija njegove odločitve, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z dokumenti, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka