prosilec - NIJZ

POVZETEK:

Prosilec je organu poslal članek in vprašanja povezana z njim. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, podal pa mu je določena pojasnila. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz zahteve prosilca ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente, saj prosilec z dokumenti že razpolaga in od organa zahteva opredelitev, stališče in odgovore na vprašanja. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, oz. pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, jih analiziral in podajal svoja stališča, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-358/2022/2

Datum: 9. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 12. 2022, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-85/2022-2 (272) z dne 16. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 16. 12. 2022 zoper odločbo organa št. 090-85/2022-2 (272) z dne 16. 12. 2022 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 19. 11. 2022 na organ naslovil zaprosilo za posredovanje informacije javnega značaja, in sicer:

- ali kdorkoli v okviru MZ in NIJZ razpolaga z natančno laboratorijsko, torej znanstveno analizo in/ali študijo, morda celo recenziranim znanstvenim člankom, ki lahko kategorično ovrže trditve v članku na pripeti povezavi,

- ali so vprašanja in dileme iz objave tema, ki MZ in NIJZ zanima in ali lahko kakorkoli in s čimerkoli potrdita, dokažeta, materialno, da ju ta tema, te dileme in te teze iz objave zanimajo, v smislu, da se o tem razmišlja, raziskuje, preiskuje, preverja, na kakršenkoli način,

- ali MZ in NIJZ razpolaga z nečim, karkoli nekaj, materialnega, za prijeti v roko, za ogled ali branje, kar je mogoče uporabiti kot dokaz, da so trditve iz objave in dveh predhodnih, vsebinsko enakih analiz, popolna laž, izmišljotina?

Organ je dne 16. 12. 2022 izdal odločbo št. 090-85/2022-2 (272), v nadaljevanju: izpodbijana odločba, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je navedel, da je dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja, oz. podajati pojasnila na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Organ je dodatno pojasnil, da navedeno vprašanje ne sodi v področje delovanja NIJZ. Delovno področje organa je podrobneje opredeljeno v 23. a. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ker se članek nanaša na medicinske pripomočke, je pristojni organ za izvajanje nalog predpisov, ki zadevajo medicinske pripomočke JAZMP. Organ je dodal še nekaj splošnih povezav o medicinskih pripomočkih JAZMP in povezavo glede pogostih vprašanj, ki se tičejo varnosti pripomočkov – testov na SARS-CoV—2, njihovih komponent in mask.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 16. 12. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ na njegovo zahtevo ni vsebinsko odgovoril. Povezave, ki so navedene v odgovoru, niso vsebinski odgovor na njegovo zahtevo. Organ ves čas promovira in priporoča javnosti testiranje. Meni, da sme organ to početi, ko ugotovi, da je tisto, kar ljudem priporoča, učinkovito, varno in zdravo. Organ do danes javnosti ni ponudil nobene podlage glede tega. Prosilec sprašuje, kakšen je delovni, študijski in analitični proces pri organu, preden ta pomembna institucija javnost nagovori s pozivom, naj javnost nekaj stori in počne, v tem primeru glede testov in testiranj? Zanima ga, kakšno pravno dolžno ravnanje opravi organ, preden javno zavzame stališče, s katerim naslovi javnost? Je to študija in analiza znanstvenega gradiva? Izvedba političnih narekov organov, služb in komisij EU? Izvedba političnih diktatov politične organizacije WHO? Prosilca zanima, kako samostojen in neodvisen je v tem oziru organ, ali izpolni, kar se mu naloži od drugje ali sam, samostojno in neodvisno raziskuje, presoja in odloča, kaj bo javno promoviral in predlagal javnosti v okviru javne zdravstvene politike. Sprašuje še, ali se organu priloženo gradivo zdi pomembno, vredno natančnega pregleda in vredno izdelave znanstvenega stališča v materializirani obliki?

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, dne 21. 12. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.), oz. da izrazi stališča o vprašanjih konkretnega prosilca. Organ tudi ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo trditve iz poslanih dokumentov ali da bi si o poslanih dokumentih ustvaril stališče.

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da iz nje ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente. Ravno nasprotno, prosilec zahteva odgovore na vprašanja oz. zahteva, da se organ opredeli do poslanih dokumentov, jih analizira in eventualno ovrže trditve v njih. IP poudarja, da ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti, oz. opredelitev do teh dokumentov in vsebinsko analizo teh dokumentov. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, naj prejete dokumente analizirajo in ugotovijo, ali razpolagajo z nasprotnimi dokumenti, oz. podobno pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem.

Organ je v konkretnem postopku predvideval, da prosilec želi njegovo opredelitev do zapisanega oz. do navedenih izjav in mu tudi podal določena pojasnila in usmeritve ter napotila na drug organ, saj je ugotovil, da se vprašanja ne nanašajo na njegovo delovno področje, pri čemer IP ponovno poudarja, da organi po določbah ZDIJZ sicer niso dolžni zbirati informacij, pripravljati pojasnil, ipd., da bi zadostili zahtevi prosilca. Pritožbena navedba prosilca, da organ na njegova vprašanja ni vsebinsko odgovoril je tako neutemeljena, ker organi na podlagi ZDIJZ prosilcem niso dolžni odgovarjati. Ker odgovori na vprašanja prosilcev ne sodijo v obseg odločanja po ZDIJZ, je tudi pravilna odločitev organa, da zahtevo prosilca zavrne, saj prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ. IP prav tako pojasnjuje, da prosilec v okviru pritožbe organu ne more zastavljati dodatnih vprašanj in terjati novih odgovorov in pojasnil, saj v pritožbi ne more širiti svoje prvotno postavljene zahteve.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka