prosilec - NIJZ

POVZETEK:

Prosilec je organu poslal dokumente in od organa zahteval pojasnila v povezavi z njimi. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, podal pa mu je določena pojasnila. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz zahteve prosilca ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente, saj prosilec z dokumenti že razpolaga in od organa zahteva opredelitev in pojasnilo o obstoju dokumentov pred prejemom zahteve in po prejemu zahteve ter druga pojasnila v zvezi s poslanimi informacijami. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, oz. pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, jih analiziral in podajal svoja stališča, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-357/2022/2

Datum: 6. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 12. 2022, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-83/2022-2 (272) z dne 16. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 16. 12. 2022 zoper odločbo organa št. 090-83/2022-2 (272) z dne 16. 12. 2022 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 23. 11. 2022 na organ naslovil zaprosilo za posredovanje informacije javnega značaja, in sicer:

- ali MZ in organ razpolagata z informacijami priloženim zaprosilu,

- ali z informacijami razpolagata najmanj zdaj, ko sta jih prejela,

- ali ju te informacije zanimajo, jih iščeta, podrobno analizirata, pregledata, iz tega naredita sklepe, zaključke, predloge, priporočila,

- zakaj o tem ne obveščata javnosti,

- ali imata informacije, ki kategorično in znanstveno recenzirano zanikajo pripeto znanstveno objavo,

- zakaj o tem še naprej molčita, kaj je razlog, ali je razlog uradni neobstoj informacij, ki dejansko in fizično obstajajo ali kaj drugega.

Navedel je, da to sprašuje s statusom »javnega psa čuvaja«, ne le sindikalista, pravnega zastopnika, državljana in raziskovalca, ta status pa mu daje sodna praksa ESČP.

Organ je dne 16. 12. 2022 izdal odločbo št. 090-83/2022-2 (272), v nadaljevanju: izpodbijana odločba, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je navedel, da je dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja, oz. podajati pojasnila na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Organ je dodatno pojasnil, da informacij, ki jih je prosilec posredoval dne 24. 11. 2022, organ pred prejemom zahteve ni imel, da jih je prejel dne 24. 11. 2022 in da sedaj z njimi tudi razpolaga, vendar do njih nima stališča v materializirani obliki in posledično po ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, saj organ v okviru svojega delovnega področja ni izdelal oz. pridobil kakršnegakoli dokumenta glede prosilčevih navedb, povezav in vprašanj. Organ je dodal še nekaj povezav do nedavno objavljenih študij glede učinkovitosti cepiv proti covid-19 v »omicron eri« in pojasnil, da sta cepivi Pfizer in Moderne pridobili redno dovoljenje za promet od agencije Ema.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 16. 12. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da iz odločbe ne izhaja, kaj je bil predmet zahteve, zato je odločba pomanjkljiva. Iz odločbe tudi ne izhaja, v kakšni povezavi je gradivo, ki ga je poslal organu, s povezavami, ki jih je organ navedel v odločbi. Sprašuje, ali organ razpolaga z recenzirano znanstveno študijo, če ime o njej stališče, zakaj ga nima, če ga nima in ali meni, da gre za pomembno vprašanje, o katerem bi moral organ vedeti dovolj, veliko ali vse. Navaja, da ne razume, zakaj je odločba zavrnilna, če je organ na njegovo vprašanje odgovoril. Zanima ga tudi, ali bo organ stališče pridobil in v kakšnem roku. Zanima ga še, zakaj ima organ le informacije, ki jih navaja kot podlago svoje javne zdravstvene politike, nima pa nasprotnih informacij in zakaj se organ pogosteje sklicuje na politične diktate WHO kot na recenzirane znanstvene študije. Zanima ga, zakaj organ javno promovira cepiva, ko dovoljenja še ni bilo, zakaj organ ne pritrdi, da je bilo dovoljenje pogojno, zakaj promovira nekaj, kar je v eksperimentalni fazi in kaj je organu pomembnejše, da ima cepivo dovoljenje ali da je v eksperimentalni fazi. Zanima ga tudi, ali organ razpolaga s statistiko stranskih učinkov, podatki nadzora nad natančnostjo in odgovornostjo zdravnikov pri beleženju in javljanju stranskih učinkov, smrtnih primerov po cepljenju, zaradi cepiv, pogodbo med državo Slovenijo in podjetjem Pfizer, ki jo prilaga. Zanima ga uradno stališče organa v zvezi s tem in če ima organ dokument s stališčem o vsebinah v priponki.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 21. 12. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.), oz. da izrazi stališča o vprašanjih konkretnega prosilca. Organ tudi ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo trditve iz poslanih dokumentov ali da bi si o poslanih dokumentih ustvaril stališče.

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da iz nje ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente. Ravno nasprotno, prosilec z dokumenti že razpolaga, saj jih je sam poslal organu (v obliki povezav, člankov, pogodb) in sedaj od njega želi opredelitev oz. pojasnilo, ali so dokumenti pred prejemom zahteve prosilca pri organu obstajali, oz. ali obstajajo sedaj, ko je dokumente organu poslal prosilec oz. ali obstajajo enakovredni dokumenti, ki lahko ovržejo ugotovitve iz priloženih dokumentov ipd.. IP poudarja, da ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti, oz. opredelitev do teh dokumentov, presojo organa, ali ti dokumenti sedaj predstavljajo informacije javnega značaja. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, naj prejete dokumente analizirajo in ugotovijo, ali razpolagajo z nasprotnimi dokumenti, oz. podobno pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem.

IP ugotavlja, da je organ  izpodbijani odločbi navedel datum prejete zahteve, v izreku odločne pa zahtevo prosilca tudi povzel, zato je pritožbena navedba, da iz odločbe ne izhaja, kaj je bil predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja, neutemeljena.

Organ je v konkretnem postopku predvideval, da prosilec želi njegovo opredelitev do zapisanega oz. do navedenih izjav in mu tudi podal določena pojasnila in usmeritve, pri čemer IP ponovno poudarja, da organi po določbah ZDIJZ sicer niso dolžni zbirati informacij, pripravljati pojasnil, ipd., da bi zadostili zahtevi prosilca. Ker odgovori na vprašanja prosilcev ne sodijo v obseg odločanja po ZDIJZ, je tudi pravilna odločitev organa, da zahtevo prosilca zavrne, saj prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ. IP prav tako pojasnjuje, da prosilec v okviru pritožbe organu ne more zastavljati dodatnih vprašanj in terjati novih odgovorov in pojasnil, saj v pritožbi ne more širiti svoje prvotno postavljene zahteve.

IP pojasnjuje, da je pravica do pridobitve odgovorov po Zakonu o medijih (ZMed) dana izključno medijem, opredeljenim po prvem odstavku 2. člena Zmed, med katere pa ne sodijo t. i. raziskovalni novinarji oz. osebe, ki se poistovetijo s tem t. i. nazivom, kar pomeni, da določbe ZMed zanje ne veljajo. Lahko pa seveda ti dobijo oz. zahtevajo odgovore na vprašanja od organa v okviru Uredbe o upravnem poslovanju , ki pa je izven dometa pristojnosti IP.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka