prosilec - NIJZ

POVZETEK:

Prosilec je organu poslal seznam povezav do znanstvenih študij in od organa zahteval pojasnila, ali z dokumenti razpolaga. Organ je zahtevo prosilca zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz zahteve prosilca ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente, saj prosilec z dokumenti že razpolaga in od organa zahteva opredelitev in pojasnila o obstoju dokumentov pred prejemom zahteve in po prejemu zahteve. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, oz. pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-349/2022/4

Datum:  6. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 12. 2022, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-79/2022-2 (272) z dne 7. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 7. 12. 2022 zoper odločbo organa št. 090-79/2022-2 (272) z dne 7. 12. 2022 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 10. 11. 2022 na organ naslovil zahtevo za odgovor glede obstoja informacij javnega značaja, in sicer ga je zanimalo, ali spodnje informacije javnega značaja in dokumenti pri organu ''obstajajo'', in sicer pred prejemom te zahteve oz. po prejemu te zahteve. Pri tem je prosilec priložil seznam povezav do znanstvenih študij. Navedel je, da ima trenutno pet recenziranih znanstvenih študij o škodljivosti mask, njihovi neučinkovitosti in celo o njihovem prispevku k hitrejšemu in večjemu širjenju okužb. Zanima ga, če tudi te informacije, ki pri organu ''obstajajo'', še naprej uradno ''ne obstajajo''. Zanima ga tudi pogodba oz. pogodbe vlad in EU s Pfizerjem glede kovidnega cepiva, in sicer če taka pogodba pri organu ''obstaja'', če organ ve zanjo, če jo je pri organu kdo videl in prebral.

Svojo zahtevo je istega dne dopolnil z novim vprašanjem, če pripeta informacija javnega značaja pri organu ''obstaja'', nato pa je v tretji zahtevi z istega dne organu poslal seznam 750 študij o škodljivosti covid-19 cepiv in vprašal, ali pri organu informacija ali informacije ''obstajajo''.

Organ je dne 7. 12. 2022 izdal odločbo št. 090-79/2022-2 (272), v nadaljevanju: izpodbijana odločba, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je navedel, da je dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja, oz. podajati pojasnila na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtev prosilca. Organ je dodatno pojasnil, da informacij, ki jih je prosilec posredoval dne 10. 11. 2022 v treh delih, organ pred prejemom zahteve ni imel, da jih je prejel dne 10. 11. 2022 in da sedaj z njimi tudi razpolaga, vendar do njih nima stališča v materializirani obliki in posledično po ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, saj organ v okviru svojega delovnega področja ni izdelal oz. pridobil kakršnegakoli dokumenta glede prosilčevih navedb, povezav in vprašanj. Organ je dodal še nekaj povezav do nedavno objavljenih študij glede učinkovitosti cepiv proti covid-19 v »omicron eri« in pojasnil, da sta cepivi Pfizer in Moderne pridobili redno dovoljenje za promet od agencije Ema.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 7. 12. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ne razume, zakaj izrek vsebuje ponovno zavrnitev, česar iz odločbe ni mogoče jasno razbrati. Tega ne razume tudi zato, ker je organ na vprašanja odgovoril in navedel, da z informacijami sedaj, po njihovem prejemu, razpolaga.

Prosilec ponovno sprašuje, ali organ vztraja na stališču, da mu kot organu, ki ima z zakonom določene pristojnosti, kot jih ima, in ki dnevno in silovito ter še naprej glasno poziva ljudi k množičnemu kovidnemu cepljenju, pravno ni treba imeti takšnih in tovrstnih informacij? Ali to ni pozitivna pravna obveznost organa, mu tega pravno ''ni treba poznati in vedeti''? In da mu pravno o tem ni treba imeti stališča?

Prosilec navaja, da iz odločbe ni jasno in razumljivo razvidno, katerih zahtevanih informacij organ še naprej nima, zakaj jih nima in po kakšnem ugotovitvenem postopku je bila izvedena analiza, če zadevne informacije obstajajo. Iz odločbe tudi ni mogoče razbrati, katere informacije, ki negirajo od prosilca poslane in prejete informacije, obstajajo. Prosilca zanima, ali gre tu za napako, oziroma problem prosilčevega nerazumevanja. Prosilec tudi meni, da je odločba protislovna in da ni mogoče razvozlati, zakaj organ nekatere informacije iz navedenih virov ima, drugih pa nima in da ima informacije, ki jih uporablja za podkrepitev svoje politike, prakse in naslavljanje javnosti, nima pa nasprotnih informacij. Prosilec sprašuje, ali je tako početje pravno dopustno. Zanima ga tudi, ali pravilno razume, da mora organ imeti le točno določene organizacijske informacije, ni pa mu treba imeti materializiranih znanstvenih informacij o tistem, kar uporablja v okviru svoje delovne prakse in o čemer naslavlja javnost. Zanima ga, ali sme organ naslavljati javnost o zdravstvenem in medicinskem vprašanju, ne da bi to lahko podkrepil z znanstvenimi viri in informacijami na isto temo, oz. ali organu ni treba imeti zanesljivih, verodostojnih, preverjenih in prepričljivo utemeljenih in dokazanih znanstvenih informacij, četudi gre za informacije o vprašanjih in temah, o katerih organ naslavlja javnost, sodeluje pri določanju in izvajanju zdravstvene politike v Sloveniji. Ali je dopustno, da organ poziva k cepljenju, ne da bi imel hkrati vso razpoložljivo in verodostojno dokumentacijo v zvezi s tem. Ali sme organ javno promovirati in zagovarjati vprašanja in iz tega izhajati le iz lastnih mnenj in mu ni treba pregledati vse dostopne in pomembne znanstvene informacije o tistem, s čimer naslavlja javnost. Prosilec meni, da to ni pravno dopustno in da ni dopustno, da organ nima stališča v materializirani obliki. Zanima ga tudi, kaj je temeljni pravni razlog, da se prosilca ne tretira kot nosilca statusa »javnega psa čuvaja«, enakovrednega statusu raziskovalnih novinarjev.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 19. 12. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.), oz. da izrazi stališča o vprašanjih konkretnega prosilca.

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da iz nje ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente. Ravno nasprotno, prosilec z dokumenti že razpolaga, saj jih je poslal organu in sedaj od njega želi opredelitev oz. pojasnilo, ali so dokumenti pred prejemom zahteve prosilca pri organu obstajali, oz. ali obstajajo sedaj, ko je dokumente organu poslal prosilec. IP poudarja, da ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi prosilci na organ pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti, opredelitev do teh dokumentov, oz. presojo organa ali ti dokumenti sedaj predstavljajo informacije javnega značaja. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, oz. pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem.

Organ je v konkretnem postopku sicer predvideval, da prosilec želi njegovo opredelitev do zapisanega oz. do navedenih izjav in mu tudi podal določena pojasnila in usmeritve, pri čemer IP ponovno poudarja, da organi po določbah ZDIJZ sicer niso dolžni zbirati informacij, pripravljati pojasnil, ipd., da bi zadostili zahtevi prosilca. Ker odgovori na vprašanja prosilcev ne sodijo v obseg odločanja po ZDIJZ, je tudi pravilna odločitev organa, da zahtevo prosilca zavrne, saj prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ.

IP še pojasnjuje, da je pravica do pridobitve odgovorov po Zakonu o medijih (ZMed) dana izključno medijem, opredeljenim po prvem odstavku 2. člena Zmed, med katere pa ne sodijo t. i. raziskovalni novinarji oz. osebe, ki se poistovetijo s tem t. i. nazivom, kar pomeni, da določbe ZMed zanje ne veljajo. Lahko pa seveda ti dobijo oz. zahtevajo odgovore na vprašanja od organa v okviru Uredbe o upravnem poslovanju, ki pa je izven dometa pristojnosti IP.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka