prosilec - Narodni muzej Slovenije

POVZETEK:

Organ je prosilcu v delu zavrnil dostop do informacije javnega značaja, kot izhaja iz njegove zahteve, ker je ugotovil, da z informacijo javnega značaja ne razpolaga, saj ne obstajajo akti o imenovanju morebitne strokovne skupine ali komisije, ki bi opravila izbor artefaktov za muzejsko postavitev, zapisniki in sklepi. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval vse informacije javnega značaja v zvezi s postavitvijo muzejske razstave v stavbi Proštija na Blejskem otoku z naslovom »Simboli Slovenstva – Blejski otok – sveti kraj med valovi slovenstva«, kot jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 31. 8. 2022 in s katerimi organ razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-291/2022/4
Datum: 2. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 9. 2022, zoper odločbo Narodnega muzeja Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 4/22-IJZ-3, z dne 28. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 28. 9. 2022 zoper odločbo Narodnega muzeja Slovenije, št. 4/22-IJZ-3, z dne 28. 9. 2022, se zavrne.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 31. 8. 2022 posredoval ponovno zahtevo za dostop do podatkov, 1. o predvidenem datumu dokončanja postavitve zbirke in o načrtovani otvoritvi za javnost, in 2. prvič, vsebinski popis dokumentov in artefaktov, torej simbolov in dokumentov slovenstva od poselitve do osamosvojitve, ki bodo razstavljeni v stavbi Proštija v postavitvi z naslovom »Simboli Slovenstva – Blejski otok – sveti kraj med valovi slovenstva«, ali bo celostna podoba postavitve skladna s celostno podobo, ki je del pogodbe med NMS in Župnijo Bled z dne 10. 9. 2018 (t.i. priloga CGP) in, v kolikor bo drugačna, zahteva tudi dodatne vsebinske dokumente nove celostne podobe, kot tudi procesne dokumente, ki pričajo o postopku sprejema spremenjene celostne podobe; in drugič, dokumentacijo o postopku, kako je bil določen seznam predvidenih dokumentov in artefaktov za razstavo, kar vključuje imenovanje ekspertne ali druge skupine, ki je opravila izbor, zapisnike in sklepe.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 4/2022-IJZ-3, z dne 28. 9. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca pod številko 2 v delu, kjer prosilec zahteva procesne dokumente, zavrnil. Organ je v izpodbijani odločbi najprej navedel, da je prosilec v elektronski pošti dne 31. 8. 2022 ponovno zahteval od organa dostop do informacij javnega značaja v povezavi s postavitvijo stalne muzejske razstave na Blejskem otoku. Organ je njegovi zahtevi pod točko 1 in v delu točke 2, kjer je govora o vsebini razstave, ugodil in mu vse informacije, ki jih prosilec zahteva in s katerimi organ razpolaga, poslal v obliki e-poštnega sporočila in priloženih 3 datotek po elektronski pošti. V zvezi s preostalo zahtevo pod točko 2 pa organ ugotavlja, da z informacijo javnega značaja ne razpolaga, saj ne obstajajo akti o imenovanju morebitne strokovne skupine ali komisije, ki bi opravila izbor artefaktov za muzejsko postavitev, zapisniki in sklepi. Organ je v nadaljevanju navedel, da bo razstava končana in na ogled javnosti od dne 29. 9. 2022.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo neposredno na IP vložil pritožbo z dne 28. 9. 2022, ki jo je dne 29. 9. 2022 odstopil v reševanje organu, ki pa izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo spisa zadeve, po elektronski pošti poslal v odločanje IP. Pri tem je organ še navedel, da posebej prilaga še vse pojasnjevalne tekste in podnapise k razstavljenim predmetom in dokumentom na razstavi ter da prosilec teh dokumentov ni izrecno zahteval v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in mu jih zaradi tega niso posredovali, jih pa prilagajo za ilustracijo zadeve.

Prosilec v pritožbi navaja, da je IP z zadevo v zvezi z načrtovano postavitvijo muzeja posebnega pomena z zbirko dokumentov in simbolov slovenstva od poselitve do osamosvojitve v stavbi Proštija na Blejskem otoku dobro seznanjen, saj je IP zaradi neustrezne odzivnosti organa in Ministrstva za kulturo moral intervenirati večkrat, vključno s posegom v dokumente in camera pri organu. Prosilec prepošilja zadnjo zahtevo organu za dokumente javnega značaja, pri čemer je bila ista zahteva poslana že tretjič, vsakič pa je bilo odgovorjeno šele po urgenci, ob preteku roka. Prosi, da pritožbeni organ intervenira ter po potrebi tudi in camera pridobi podrobne dokumente o vsebini načrtovane postavitve na Blejskem otoku, kajti to, kar so prejeli, je samo seznam. Posebej prosi, da IP in camera preveri, kje se nahajajo dokumenti, ki bi pričali o tem, kateri organi, funkcionarji oziroma strokovne inštance (komisija ali podobno) so potrdile vsebino zbirke, kajti teh informacij inštitucija, ki je formalno pristojna za pripravo zbirke, po prejetih dokumentih po ZDIJZ, nima. Prosilec na koncu navaja še, da je izjave za javnost glede otvoritve razstave doslej dajala zgolj Župnija Bled in ne javne institucije, ki so za zbirko pristojne, ter da je nepravilnosti z vidika zaščite javnega interesa in sume na kršitve zakonodaje dokumentiral v knjigi.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali kršitev materialnega prava ter da je odločitev organa pravilna in zakonita.

IP je dne 18. 10. 2022 organ pozval na izjasnitev glede postopka določitve seznama predvidenih dokumentov in artefaktov za razstavo in ali je bila imenovana kakšna ekspertna ali druga skupina, oziroma na kakšen način je bil opravljen izbor predmetov. Prav tako ga je pozval na izjasnitev glede dodatnega dokumenta, poslanega za ilustracijo zadeve v odstopu pritožbe. 

Organ je dne 25. 10. 2022 poslal odgovor, v katerem je navedel, da je takratna direktorica Narodnega muzeja Slovenije … dne 10. 1. 2018  s sklepom imenovala delovno skupino za pripravo vsebinskih izhodišč za Muzej slovenske simbolike v Proštiji na Blejskem otoku, dne 8. 7. 2021 pa je takratni direktor muzeja … to skupino razpustil. Oba dokumenta je prosilec že prejel v odgovorih na prejšnje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Avtorska skupina je nato začela ponovno delovati, vendar brez formalne podlage v dokumentih ali imenovanju s strani direktorja. Avtorji so izbor predmetov pripravili v okviru delovnega procesa med nastajanjem razstave. Dalje je organ navedel, da je zakonodaja, ki glede strokovnega dela obvezuje Narodni muzej Slovenije, predvsem Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), ki pa ne zahteva nobenih posebnih postopkov ali protokolov glede izbora predmetov za razstavo, saj predmete določi kustos razstave oziroma avtorska skupina. Glede dokumenta Blejski otok-razstavna besedila, ki je bil posredovan v odstopu pritožbe za ilustracijo zadeve, organ pojasnjuje, da so razstavna besedila in izbor predmetov, ki pojasnjujejo tematiko, nastajali od leta 2018 fragmentarno pri posameznih kustosih med delovnim procesom. Končno besedilo je nastalo po zadnjih korekturah, ko je oblikovalka razstave iz oblikovalskega programa »potegnila skupaj« vsa razstavna besedila in jih poslala (dne 28. 9. 2022, dan pred neformalnim odprtjem). Organ še poudarja, da v zadnjem desetletju in več vsako leto v okviru izvajanja javne službe med drugim pripravi okoli 15, nikoli pa manj kot 10 razstav. Razstave običajno niso formalizirane s sklepi, odločbami … Vsak strokovni delavec, ki mu je bila odobrena postavitev razstave s posameznega strokovnega področja, to razstavo pripravi v skladu s svojimi videnji in znanjem. Tudi razstava na Blejskem otoku je nastala na isti način.

IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval vse informacije javnega značaja v zvezi s postavitvijo muzejske razstave v stavbi Proštija na Blejskem otoku z naslovom »Simboli Slovenstva – Blejski otok – sveti kraj med valovi slovenstva«, kot jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 31. 8. 2022 in s katerimi organ razpolaga.

Uvodoma IP pojasnjuje, da iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. 

IP poudarja, da  so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.  Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.  Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

Upoštevaje navedeno in po vpogledu v posredovano dokumentacijo IP v obravnavanem primeru zaključuje, da organ z drugimi dokumenti, kot s temi, o dostopu do katerih je odločil, ne razpolaga v materializirani obliki. IP namreč nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil, saj je ta podal utemeljitev glede delovanja skupine, ki je opravila izbor predmetov za razstavo, pri čemer je organ pojasnil tudi, da je dokumente glede imenovanja in razpustitve te skupine prosilec že prejel na podlagi prejšnjih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Dalje, pri ponovnem delovanju avtorske skupine le-ta ni bila formalno imenovana s sklepom ali s kakšnim drugačnim uradnim dokumentom, prav tako sam izbor predmetov s strani skupine ni bil formaliziran preko sklepov, odločb ali zapisnikov, saj je tak način, po pojasnilu organa, običajen pri pripravi razstav. IP tudi ugotavlja, da je organ pojasnil, da vodenje formaliziranega postopka za izbor predmetov in samo pripravo razstave ne izhaja iz predpisov, ki urejajo delovanje organa kot muzeja, prav tako take podlage v predpisih ni našel IP. Navedbe pritožnika so tako neutemeljene.

Dalje je IP glede na pritožbene navedbe preveril tudi glede dokumentov, ki jih je prosilec prejel v zvezi z zahtevo za vsebinski popis dokumentov in artefaktov, torej simbolov in dokumentov slovenstva od poselitve do osamosvojitve, ki bodo razstavljeni v stavbi Proštija v postavitvi z naslovom »Simboli Slovenstva – Blejski otok – sveti kraj med valovi slovenstva«. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je organ prosilcu poslal dokument »Seznam predmetov za razstavo na Blejskem otoku«, iz katerega izhaja vsebinski popis predmetov. V tem delu je tako organ prosilcu posredoval dokumente, kot jih je ta zahteval v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 31. 8. 2022, in s katerimi organ razpolaga, IP pa po preučitvi zadeve nima razlogov za sum, da bi organ razpolagal tudi z drugimi dokumenti, zato so njegove pritožbene navedbe neutemeljene. Ostale pritožbene navedbe glede dajanja izjav za javnost in nepravilnosti pri zaščiti javnega interesa so za konkretni postopek neupoštevne in brezpredmetne, saj je predmet tega postopka le dostop do informacij javnega značaja po določbah ZDIJZ. 

Glede dokumenta, ki ga je organ posredoval skupaj z odstopom pritožbe (Blejski otok-razstavna besedila), IP ugotavlja, da je ta dokument organ posredoval za predstavitev in ilustracijo zadeve, kot je pojasnil organ, in da ta dokument ne sodi v okvir zahteve prosilca z dne 31. 8. 2022, zato ga organ prosilcu ni posredoval. Glede na določbe ZDIJZ in ZUP je namreč organ pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja vezan na zahtevo prosilca. V svoji zahtevi z dne 31. 8. 2022 je prosilec zahteval vsebinski popis predmetov za razstavo, kar je tudi prejel, v navedenem dokumentu pa so podana razstavna besedila za posamezne predmete in sobe na razstavi. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki se tičejo njegove zahteve z dne 31. 8. 2022 in s katerimi organ razpolaga. 

Glede na vse zapisano je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ z zahtevanim dokumentom, tj. sklepom o imenovanju skupine, zapisniki, sklepi, ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila: 
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav. 
svetovalka IP 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke