prosilec - Nacionalni inšitut za javno zdravje

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zaprosil, da organ podatke« Potrjeni primeri covid-19 po cepljenju v Sloveniji (NUZ CNB)- ter Hospitalizirani primeri SARI potrjeni covid-19 po cepilnem statusu v Sloveniji (NIJZ CNB), ki jih organ objavlja na portalu podatki.gov.si, še dodatno razčleni po starosti«. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga niti se ne nahaja v materializirani obliki. V pritožbenem postopku je IP pozval organ, da še dodatno pojasni , kaj bi moral izvesti, da bi se podatki iz zbirke pridobili oz. izvozili ter ali je  možno, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze s poizvedbo (navajanje filtrirnih pogojev ter grupiranje po starosti). Na podlagi pojasnila organa je IP ugotovil, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve, trenutno ne razpolaga v taki obliki, kot je predmet zahteve prosilca, zato niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP namreč ni videl utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel, zato je ocenil, da ustna obravnava, ki jo je predlagal prosilec, ali izvedba ogleda in camera, ne bi pripomogla k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja. Treba je razumeti, da gre za strokovno tehnična znanja, ki so v osnovi odvisna od organa, ki z bazo podatkov upravlja, ne glede na to, s kakšnim znanjem razpolaga IP ali prosilec, kar je poudarilo tudi sodišče v citiranih sodbah. Po mnenju IP je organ prepričljivo pojasnil, da ima tudi sam interes pripraviti podatke po starostnih skupinah, vendar pa za to potrebuje čas, saj gre za proces, ki terja daljše obdobje razvoja, ki trenutno tudi poteka, vendar še ni v fazi, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze z enostavno poizvedbo, kar pomeni, da v konkretnem primeru oz. v času obravnave pritožbe standarda »enostavno in hitro« nista izpolnjena, zato ni mogoče slediti pavšalnim trditvam prosilca, da zahtevana informacija že obstaja. Tudi sam  prosilec je namreč v zahtevi navedel, da je pripravljen počakati, če organ potrebuje več časa in v konkretnem primeru je organ prav to zatrjeval, zato IP tudi iz tega razloga, ne dvomi v resničnost navedb organa. Ker se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu do že obstoječih informacij, ne pa o informacijah, ki bodo šele nastale, je bilo treba pritožbo zavrniti.  

ODLOČBA:

Številka: 090-309/2021/4

Datum: 9. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 22. 9. 2021, zoper zavrnilno odločbo z dne 16. 9. 2021, št. 090-82/2021-2 (272), NIJZ, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 18. 8. 2021, v katerem je navedel, da je predstojnik Centra za nalezljive bolezni v zadnjem času na Twitterju predstavil kar nekaj podatkov in vizualizacij na temo učinkovitosti cepljenja. V tej zvezi je prosilec na podlagi ZDIJZ zaprosil, da podatke« Potrjeni primeri covid-19 po cepljenju v Sloveniji (NUZ CNB)- ter Hospitalizirani primeri SARI potrjeni covid-19 po cepilnem statusu v Sloveniji (NIJZ CNB), ki jih organ objavlja na portalu podatki.gov.si, še dodatno razčleni po starosti«. Se pravi, da za vsak dan, za katerega objavlja podatke, sporoči, koliko je bilo potrjenih primerov oz. SARI hospitalizacij pri cepljenih oziroma ostalih v starostnih kategorijah od 0-11, 12-17, 18-24, 25-29, 30-34, 35-39, 40-45, ipd. do kategorije 90+. Skratka, če je bilo dne 12.8. npr. 169 potrjenih okužb pri necepljenih ter 23 okužb pri cepljenih, bi želel vedeti, koliko od teh 169 oz. 23 okužb je bilo potrjenih v vsaki od navedenih starostnih skupin. Enako bi želel vedeti za tedenske podatke o SARI hospitalizacijah - skratka, če je bilo v letošnjem 31. tednu npr. 12 hospitalizacij med necepljenimi in 3 med cepljenimi, bi želel vedeti, koliko od teh 12 oz. 3 hospitalizacij je bilo v vsaki od navedenih starostnih skupin. Starostne skupine so enake kot na grafu »Delež cepljenih oseb po starostnih razredih« na cepimo.se s to razliko, da je prvi razred od 0-17 ločil na 0-11 (za katere še ni cepiva) ter 12-17 (je že cepivo). Tako razčlenjeni podatki prosilca zanimajo zlasti zaradi podrobnejšega vpogleda v učinkovitost cepiva v njegovi starostni skupini. Podatke je prosil v elektronski in strojno berljivi obliki (npr. CSV), na njegov elektronski naslov. Oziroma, če bi bili pripravljeni posodobiti izvoz za padatki.gov.si, da bi vseboval še te razčlenitve, bi bilo še bolje. Prosilec je navedel, da če rabi organ zaradi priprave podatkov nekoliko več časa, ni problem, je pripravljen počakati. Glede na to, da podobno razčlenjene podatke že objavlja (npr. razčlenitev dnevnega pripada okužb in cepljenj po starostnih skupinah), je prosilec prepričan, da pridobitev in izvoz zahtevanih podatkov ne bi smela predstavljati prevelikega bremena, tako da jo je dovoljeno zahtevati po ZDJZ. Prav tako je prepričan, da tako razčlenjeni podatki ne bi smeli predstavljati osebnih podatkov, tako da tudi ovir iz tega naslova ne bi smelo biti.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 16. 9. 2021, št. 090-82/2021-2(272), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter primarno presojal, ali zahtevane informacije ustrezajo zakonski opredelitvi informacije javnega značaja in če organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, v skladu s 4. čl. ZDIJZ. Upoštevajoč, da informacijo javnega značaja predstavlja dokument, ki že obstaja, je ustvarjen oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve, je organ navedel, da po njegovi presoji prejeta zahteva ne izpolnjuje pogoja za informacijo javnega značaja. Zahtevane informacije niso zbrane, niso v dokumentu, kar je pogoj iz 1. odstavka 4. čl. ZDIJZ. To izhaja tudi iz pojasnila IP, saj v tem primeru nista izpolnjena 2 kriterija od 3, organ z informacijo ne razpolaga in informacija se ne nahaja v materializirani obliki. Organ je še pojasnil, da nekateri podatki, ki so osnova za oblikovanje zahtevane informacije, so zbrani na NIJZ, a ti podatki niso prečiščeni, analizirani in interpretirani. To pomeni, da z zahtevano informacijo ne razpolaga niti se ne nahaja v materializirani obliki. Vse informacije javnega značaja, s katerimi trenutno razpolagajo na Centru za nalezljive bolezni, so dostopne na https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19. Organ se je zahvalil prosilcu za pobudo. Želja po vedno bolj detajlnih informacijah je gonilna sila tudi NIJZ, kar je tudi vzrok za širok nabor podatkov, ki so dostopni splošni javnosti. Še naprej se bo trudil, da bo javno dostopnih podatkov čim več. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca zavrnil. Stroški v tem postopku niso nastali.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 22. 9. 2021, v kateri je povzel svojo zahtevo in odločitev organa ter navedel, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga IP, da opravi kontradiktorni narok (ustno ali videokonferenčno obravnavo po 102. čl. ZUP), na katerem naj se z zaslišanjem ustreznih oseb pri organu oziroma njegovih zunanjih izvajalcih ugotovi:

• ali organ z zahtevanimi informacijami res ne razpolaga, oziroma ali jih ne bi mogel na enostaven način pridobiti iz evidenc s področja zdravstva, s katerimi upravlja (npr. CRPP, eRCO ali evidence nalezljivih bolezni), nato pa v primeru, da se ugotovi, da organ s temi podatki razpolaga oz. da jih lahko enostavno pridobi, ustrezno spremeni odločbo, tako da zahtevi ugodi;
• oziroma vsaj, ali bi bilo mogoče vsaj posredovanje podatkov, ki jih že zbirajo, vendar naj še ne bi bili zadostno prečiščeni, analizirani ali interpretirani, seveda z ustreznimi metodološkimi pojasnili;
• oziroma, če takšno postopanje ne bi bilo mogoče, vrne zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje, naj se podrobneje opredeli do obstoja teh podatkov v svojih zbirkah oziroma možnosti za njihovo pridobitev iz svojih zbirk oziroma možnosti posredovanja obstoječih, še ne prečiščenih, analiziranih ali interpretiranih podatkov.

Da bi organ moral biti sposoben na enostaven način pridobiti zahtevani starostnih razčlenitvi, prosilec sklepa  zlasti iz tega, da organ trenutno že pripravlja in redno objavlja zelo podobne starostne razčlenitve podatkov o potrjenih primerih (kot so vizualizirani na COVID-19 Sledilniku'), hospitalizacijah (EPISARI poročila, zadnja stran) oziroma cepljenjih. Poizvedbe, s katerimi dela prvi dve razčlenitvi, bi torej moral zgolj še dopolniti, da upoštevata podatek o cepljenosti, pa bi dobil točno te podatke, za katere prosi. Četudi prilagoditev obstoječih poizvedb ne bi bila mogoča, ali bi bila prezahtevna, pa meni, da bi lahko organ poizvedbi za pridobitev starostnih razčlenitev lahko sorazmerno enostavno napisal na novo, npr. zoper Centralni register podatkov o pacientih (CRPP) ali zoper Evidenco nalezljivih bolezni. V CRPP se namreč vpisujejo tako podatki o okužbah (4. čl. veljavnega odloka o PCT pogoju), kot tudi cepljenih (pojasnilo zunanjega svetovalca sistema CRPP). Isti podatki bi morali biti tudi v Evidenci nalezljivih bolezni. Tako pa bi moralo biti mogoče sorazmerno enostavno poiskati posameznike, pri katerih je bil na določen datum potrjen pozitiven izvid PCR testa za COVID-19, od teh odbrati takšne, ki so že polno cepljeni, pri slednjih pridobiti še starost in jo pretvoriti v starostno skupino, nato pa vse skupaj pogrupirati po starostnih skupinah in prešteti število pozitivnih cepljenih v posamezni starostni skupini. Podobno bi moralo veljati za Evidenco nalezljivih bolezni. Glede drugega dela zahtevka (hospitaliziranih prosilec ne ve natančno, kako jih NIJZ pridobiva (verjetno dnevna EPISARI poročila bolnišnic) ter kako preverja njihovo cepljenost, si pa predstavlja, da bi te podatke moralo biti mogoče pridobiti na dokaj podoben način kot pri potrjenih okuženih. Če ne drugače, pa bi bilo te podatke mogoče tako ali drugače pridobiti iz CRPP, saj se COVID-19 hospitalizacije vpisujejo tudi tja. Prosilec dodatno izpostavlja, da je NIJZ izrecno pooblaščen za izvajanje informatike v javnem zdravstvu in da torej na tem področju ima več kot dovolj znanja, da izvede navedene, sicer dokaj osnovne poizvedbe po podatkovnih bazah (gre zgolj za navajanje filtrirnih pogojev ter grupiranje po starosti). Posledično pa za organ pridobivanje teh podatkov ne bi smelo predstavljati takšnega napora, da bi se to lahko štelo za ustvarjanje novega dokumenta, ampak bi bilo, glede na veljavno prakso, treba šteti, da ta dokument, v smislu podatkov v bazi, že obstaja. Prosilec je še dodal, da je posredovanje teh podatkov ne samo v javnem interesu, ampak tudi v interesu organa, saj bodo ti podatki gotovo še bolj poudarili, kako zelo učinkovito je cepivo pri mlajši populaciji, ter jih s tem dodatno spodbudili k cepljenju.

Organ je z dopisom z dne 30. 9. 2021, št. 090-82/2021-4 (272) ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi ter da svoje odločitve ne bo spremenil, zato je pritožbo odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi s spremljanjem potrjenih primerov covid-19 po cepilnem statusu, kar organ že izvaja. Sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami na način, kot so predmet zahteve.

Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi navedel, da »z nekaterimi podatki, ki so osnova za oblikovaje zahtevanih informacij razpolaga oz. da so zbrani na NIJZ, vendar niso prečiščeni, analizirani in interpretirani«, je IP zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja, dne 28. 10. 2021, organ pozval, da bolj natančno pojasni:

- Kje in na kakšen način se podatki o starosti (v povezavi z obstoječimi že zbranimi podatki, ki jih objavlja), zbirajo in vodijo ter od kod oz. od koga jih pridobi in v kakšni obliki? Torej, ali razpolaga s podatkom o starosti potrjenega primera covid-19 in kje se vodijo (ali je razlika med potrjenimi in hospitaliziranimi primeri)?

- IP je zaprosil za vzorčni izpis oz. za zaslonsko sliko/Print Screen aplikacije, kjer so podatki vidni.

- Kaj bi moral organ izvesti, da bi se podatki iz zbirke pridobili oz. izvozili?

- Ali je možno, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze s poizvedbo (navajanje filtrirnih pogojev ter grupiranje po starosti)?

Organ je odgovoril na poziv IP dne 5. 11. 2021 in pojasnil, da je podatke »Potrjeni primeri covid-19 po cepljenju v Sloveniji« ter »Hospitalizirani primeri SARI potrjeni covid-19 po cepilnem statusu v Sloveniji« pričel objavljati julija 2021. Pripravlja nadgradnjo s prikazom po starostnih skupinah, ki zahteva temeljit vsebinski in metodološki premislek. Kako hitro bo uspel to pripraviti, bo odvisno od drugih obremenitev zaradi izrazitega slabšanja epidemije, številnih drugih prednostnih nalog in preobremenjenosti zaposlenih v Centru za nalezljive bolezni. Res se trudi, da bi take podatke začel objavljati čimprej. Na podlagi navedenega tako ponovno ugotavlja, da prejeta zahteva za posredovanje informacij javnega značaja po njegovi presoji v tem trenutku ne izpolnjuje pogoja za informacijo javnega značaja, saj zahtevane informacije niso zbrane, niso v dokumentu, kar je pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. V tem trenutku nista izpolnjena dva kriterija za obstoj informacije javnega značaja: organ z informacijo ne razpolaga in informacija se ne nahaja v materializirani obliki. Kot navedeno v zgornji utemeljitvi, bo predmetna zahteva v najkrajšem možnem času implementirana in tako postala tudi informacija javnega značaja in bo kot taka istočasno objavljena na spletni strani NIJZ: https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19. Organ vabi k spremljanju njegove spletne strani in k seznanitvi z željeno dopolnitvijo takoj, ko bo ta pripravljena. Organ želi zgornji odziv na predmetno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja dopolniti tudi z dejstvom, da NIJZ, od kar se je začelo cepljenje proti covid-19, stremi k obveščanju javnosti o učinkovitosti in pomembnosti cepljenja kot najpomembnejšega javnozdravstvenega ukrepa pri obvladovanju epidemije. Zato so posebej v ta namen na NIJZ pred kratkim objavili članek v reviji Eurosurveillance (javno dostopen na naslednji povezavi: https://www.eurosurveillance.org/content/10.2807/1560-7917.ES.2021.26.42.2100937), ki prikazuje rezultate analiz o hospitaliziranih primerih resnih hudih okužb dihal (v angl.: severeacute respiratory infections – SARI) potrjenih covid-19 po cepilnem statusu in po starostnih skupinah (0-49, 50-69, nad 70) za obdobje od 13. do 37. tedna 2021 v Sloveniji. Ta enkratna »ad-hoc« analiza predstavlja edini vir obdelanih podatkov, ki je delno skladen z zahtevkom prosilca, s katerim trenutno razpolaga. Organ se zaveda javnozdravstvenega pomena takih podatkov, zato je v fazi priprave analize in interaktivnega prikaza podatkov o številu SARI potrjenih covid-19 primerov in tudi covid-19 primerov po cepljenju in po starostnih skupinah.

Glede na pojasnilo organa ni dvoma, da se zahtevane informacije nahajajo v elektronski bazi podatkov organa, vendar pa je vprašanje, ali je v dani situaciji organ zmožen iz računalniške baze podatkov priklicati podatke, kot jih zahteva prosilec? Ali torej lahko organ to izvede z relativno enostavnim postopkom oziroma ukazom priklic zahtevanih podatkov, da bi lahko govorili o »obstoju dokumenta« v materializirani obliki, ki pa ob tem ne pomeni »ustvarjanja nove  informacije«, kar je izven dometa ZDIJZ. 

V primerih, ko se zahtevane informacije nahajajo v elektronski bazi podatkov organa, so bili v sodni praksi, glede vprašanja obstoja kriterija materializirane oblike, postavljeni določeni standardi^[1], »da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro. Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati. Zato organu ni mogoče nalagati, da bi jo moral iz računalniške baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda oziroma da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki nima^[2].

Vrhovno sodišče RS, pa je v reviziji št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018 navedlo, »da je vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Pri nosilcih oblasti in drugih zavezancih po ZDIJZ se vse pogosteje informacije hranijo in obdelujejo v elektronski obliki iz računalniško vodenih podatkovnih zbirk. Mogoče je celo trditi, da je elektronska oblika informacij postala prevladujoča oblika, v kateri se dokumenti tudi lahko posredujejo upravičenemu prosilcu za dostop do informacij javnega značaja«. Nadalje pa tudi »da mora organ zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile in da ne gre za uporabo novih računalniških orodij oziroma za uporabo obstoječih orodij na način, ki za dostop do podatkov iz elektronske zbirke podatkov ni predviden oziroma dopusten«. Vrhovno sodišče je ob tem še opozorilo, da posredovanje informacij ne sme nesorazmerno obremeniti ali celo ogroziti opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa, torej tistih javnih nalog, zaradi katerih je bil določen organ ustanovljen, kar je odvisno tudi od tehnične in kadrovske opremljenosti določenega organa.

Sodna praksa je torej jasno določila, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja, organi niso dolžni angažirati zunanjih strokovnjakov in kupovati novih računalniških orodij, da bi zadostili zahtevi prosilca oz. povedano drugače, dostop do informacij je omejen na uporabo tistih orodij in znanj, s katerimi razpolaga organ, kar je v skladu definicijo informacije javnega značaja, da je mogoč dostop zgolj do že obstoječih dokumentov.

V zvezi z vprašanji računalniškega orodja in znanja, s katerimi razpolaga organ za dostop do informacij, ki so predmet zahteve, je  organ dne 5. 11. 2021 še dodatno pojasnil, da podatke za predmetno nadgradnjo poročila črpa iz treh različnih virov:

• Zbirka podatkov NIJZ 48. Evidenca nalezljivih bolezni po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ),
• Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju - eRCO in
• Spremljanje resnih akutnih okužb dihal, potrjenih covid-19 v slovenskih bolnišnicah - EPISARI).

Načini in frekvenca pridobivanja podatkov v posameznem viru je različen, zato predmetna nadgradnja predstavlja velik izziv za avtomatizirano pripravo rednih poročil. Starostne skupine, po katerih bo prikazoval podatke, bodo verjetno drugačne (18-49, 50-64, nad 65) od teh, ki jih predlaga prosilec, namreč povzete po drugih mednarodnih in strokovno relevantnih objavah (spletna stan CDC: https://covid.cdc.gov/covid-data-tracker/#covidnet-hospitalizations-vaccination). Vsi podatki, ki so potrebni za predmetno nadgradnjo, se zbirajo skladno z zakonskimi podlagami zgoraj navedenih virov podatkov, ravno tako je povezovanje navedenih virov podatkov zakonsko urejeno.

Kljub trenutnemu izvajanju nadgradnje je organ podal naslednje odgovore na vprašanja IP:

• Kje in na kakšen način se podatki o starosti (v povezavi z obstoječimi že zbranimi podatki, ki jih objavljate), zbirajo in vodijo ter od kod oz. od koga jih pridobite in v kakšni obliki?

Podatki so zbrani na različnih strežniških infrastrukturah, do katerih dostopa z različnimi poizvedbami. Podatki se pridobivajo, zbirajo in vodijo na način, ki je predpisan za posamezen zgoraj naveden vir podatkov.

• Torej ali razpolagate s podatkom o starosti potrjenega primera covid-19 in kje se vodijo (ali je razlika med potrjenimi in hospitaliziranimi primeri)?

Podatek o starosti potrjenega primera covid-19 je ob prijavi laboratorijske potrditve okužbe s SARS-CoV-2 poročan s strani laboratorija, v katerem so okužbo potrdili. Poročan je v tozadevno aplikacijo, iz katere se podatki shranijo na strežniško bazo. Podatki o hospitaliziranih potrjenih primerih covid-19 se vodijo ločeno, bolnišnice na NIJZ enkrat na teden pošljejo zakriptiran dokument s podatki. Torej, gre za različen način zbiranja, shranjevanja in obdelave podatkov potrjenih in hospitaliziranih primerov.

• Vzorčni izpis oz. za zaslonsko sliko/Print Screen aplikacije, kjer so podatki vidni.

Aplikacija ne obstaja, podatki se shranjujejo na strežniku v bazo, do katere organ dostopa preko različnih programskih poizvedb, iz teh pa, po predhodni obdelavi, lahko pridobi podatke v uporabniku prijaznih programih (npr. excel).

• Kaj bi moral izvesti, da bi se podatki iz zbirke pridobili oz. izvozili?

Potrebno je spisati več poizvedb (programskih kod), ki podatke najprej prečistijo in potem združijo. V nadaljevanju je potrebno spisati algoritme, ki pravilno izračunajo denominator in posledično deleže po starostnih skupinah za opazovano časovno obdobje. Ta proces predstavlja daljše obdobje razvoja (trenutno v delu).

• Ali je možno, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze s poizvedbo (navajanje filtrirnih pogojev ter grupiranje po starosti)?

Trenutno ne.

Organ je zaključil, da upa, da je z dodatno utemeljitvijo obrazložil odziv na predmetno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in odgovoril na vprašanja IP. Želi, da se razume, da je tudi v interesu organa, da čim prej objavi posodobljen in nadgrajen interaktivni prikaz podatkov potrjenih primerov covid-19 in hospitaliziranih primerov SARI potrjenih covid-19 po cepilnem statusu in po starostnih skupinah, a potek epidemije že od marca 2020 zahteva urgentna oz. »ad hoc« odzivanja, ki v veliki meri upočasnjujejo nadgradnjo obstoječega sistema epidemiološkega spremljanja covid-19. Vabi na spremljanje objav na spletni povezavi https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19.   

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve, trenutno ne razpolaga v taki obliki, kot je predmet zahteve prosilca, zato niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP namreč ne vidi utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel, zato je ocenil, da ustna obravnava, ki jo je predlagal prosilec, ali izvedba ogleda in camera, ne bi pripomogla k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja. Treba je razumeti, da gre za strokovno tehnična znanja, ki so v osnovi odvisna od organa, ki z bazo podatkov upravlja, ne glede na to, s kakšnim znanjem razpolaga IP ali prosilec, kar je poudarilo tudi sodišče v zgoraj navedenih sodbah. Po mnenju IP je organ prepričljivo pojasnil, da ima tudi sam interes pripraviti podatke po starostnih skupinah, vendar pa za to potrebuje čas, saj gre za proces, ki terja daljše obdobje razvoja, ki trenutno tudi poteka, vendar še ni v fazi, da bi se zahtevane informacije pridobile iz podatkovne baze z enostavno poizvedbo, kar pomeni, da v konkretnem primeru oz. v času obravnave pritožbe standarda »enostavno in hitro« nista izpolnjena, zato ni mogoče slediti pavšalnim trditvam prosilca, da zahtevana informacija že obstaja. Tudi sam  prosilec je namreč v zahtevi navedel, da je pripravljen počakati, če organ potrebuje več časa in v konkretnem primeru je organ prav to zatrjeval, zato IP tudi iz tega razloga, ne dvomi v resničnost navedb organa. Ker se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu do že obstoječih informacij, ne pa o informacijah, ki bodo šele nastale, je bilo treba pritožbo zavrniti. 

IP tako ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017

[2] Sodba Upravnega sodišča št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017