prosilec - MNZ Policija

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je v izpodbijani odločbi odločal le o tistem delu zahteve prosilke, kateremu je oporekala in ki se nanaša na dotični popis zadeve. Prav tako je IP ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi napačno ugotovil dejansko stanje, in sicer, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V času odločanja o pritožbi je organ namreč ugotovil, da je iz evidence javnih prireditev možno, poleg že posredovanih podatkov/dokumentov, izpisati tudi t.i. splošne podatke o javni prireditvi, na katero se nanaša sama zahteva prosilke. Ker je organ prosilki tekom pritožbenega postopka posredoval predmetni dokument, prosilka nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev tega dokumenta, saj je bilo njeni zahtevi za dostop ugodeno in ji je organ zahtevani dokument, s katerim nedvomno razpolaga, tudi posredoval. IP je zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, saj je organ prosilki (naknadno) posredoval dokument, s katerim razpolaga, zato je IP pritožbo, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-64/2023/8

Datum: 30. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilka), z dne 22. 2. 2023, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-6/2023/14 z dne 25. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilke z dne 22. 2. 2023 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. 090-6/2023/14 z dne 25. 1. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 23. 11. 2022 na PP Novo mesto naslovila zahtevo za posredovanje celotnih spisov, ki se nanašajo na prireditve, ki se bodo izvedle na Glavnem trgu v Novem mestu, od cca. novembra 2022 do januarja 2023, vključno s popisi spisov. Dodatno prosilka navaja, da se strinja s prekritjem informacij, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov.

Dne 6. 1. 2023 je prosilka na IP vložila pritožbo zaradi molka organa.

Na podlagi poziva IP, št. 0900-2/2023 z dne 9. 1. 2023, je organ dne 11. 1. 2023 prosilki, po elektronski pošti, posredoval zahtevano dokumentacijo, s prekritimi osebnimi podatki. Dodatno je organ navedel, da je bila prijava prireditve vnesena v informacijski sistem organa v »evidenca javne prireditve« (FIO 170336), zato zahtevani popis spisa ne obstaja.

Na obvestilo organa se je prosilka odzvala še istega dne, po elektronski pošti, pri čemer je prosila tudi za posredovanje vseh dokumentov, ki se nanašajo na bilo katero prireditev na Glavnem trgu v Novem mestu, v obdobju navedenem v sami zahtevi, torej tudi tiste dokumente, ki jih je PP Novo mesto prejela po 21. 11. 2022. Okoli 1. 12. 2022 naj bi PP Novo mesto od organizatorja namreč dobila v reševanje del vloge za prireditev, teh informacij pa ji organ še ni posredoval. Dodatno prosilka prosi, da organ preveri, ali v spisu oz. spisih obstaja morebitna komunikacija PP Novo mesto z organizatorjem oz. organizatorji.

Istega dne je prosilka na organ naslovila še eno elektronsko sporočilo, v katerem je, vezano na navedbe organa, da ne razpolaga z zahtevanim popisom spisa, prosila, da se ji posreduje izpis vseh vnesenih dokumentov iz informacijskega sistema organa, saj gre pri tem dejansko za dokument, ki ustreza njeni zahtevi. Nepoznavanje točnega termina za takšen izpis po mnenju prosilke ne more biti utemeljen razlog za njegovo neposredovanje.

Dne 16. 1. 2023 je organ prosilki, po elektronski pošti, posredoval izpis iz evidence FIO (prireditev št. 170336), v katerega je bila vnešena prijava dotične prireditve ter dokumentacijo z dne 1. 12. 2022, ko je na UE Novo mesto potekal narok za izvedbo javne prireditve Advent Novo mesto 2022. Dodatno je organ pojasnil, da je UE Novo mesto, dne 27. 12. 2022, izdala dovoljenje za izvedbo javne prireditve, št. 215-167/2022-6232-29, Advent Novo mesto 2022, ki je potekala na Glavnem trgu v Novem mestu, dne 28. 12. 2022, 29. 12. 2022 in 30. 12. 2022 med 17.00 in 00.00 ter dne 31. 12. 2022 med 18.00 in 02.00 naslednjega dne. V prilogi elekronskega sporočila je tako tudi dovoljenje UE Novo mesto, št. 215-167/2022-6232-29 z dne 27. 12. 2022, Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, št. 35417-50/2022-22 (629) z dne 22. 12. 2022 ter opis nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč. Druge pisne komunikacije med organizatorjem in PP Novo mesto ni bilo.

Na podlagi poziva IP, št. 0900-3/2023/5 z dne 17. 1. 2023, je prosilka IP dne 22. 2. 2023, po elektronski pošti, obvestila, da s strani organa še vedno ni prejela dokumenta, ki ga je v zahtevi z dne 23.11.2022 poimenovala "popis spisa". Gre za termin, ki se v javni upravi splošno uporablja in bi ga organ moral poznati/uporabljati. Ta dokument (lahko obstaja v fizični ali digitalni obliki) zajema evidenco (z datumi in ostalimi podatki) vseh vhodnih in odhodnih dokumentov v posamezni upravni zadevi, ki je osnova za transparentnost dela organov in je tudi osnova za ugotovitev, ali so ji bili dejansko posredovani vsi zahtevani dokumenti. Prosilka želi, da se njeno pritožbo obravnava v delu, ki se nanaša na omenjeni dokument, ki ji ga organ ni posredoval. Dopisu je prosilka priložila vso korespondenco z organom (izpis elektronske pošte) ter vse, s strani organa prejete dokumente.

O zahtevi prosilke, vezano na popis spisa, je organ nato odločil z odločbo, št. 090-6/2023/14 z dne 25. 1. 2023, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da je uradna oseba organa opravila poizvedbe na PU Novo mesto glede posedovanja t.i. »popisa spisa«, vezano na prireditve, ki so se izvajale na Glavnem trgu v Novem mestu v mesecu decembru 2022. Ugotovljeno je bilo, da t.i. »popis spisa« ne obstaja, o čemer je bila prosilka že obveščena, po elektronski pošti. Glede na to, da je bilo prosilki že pojasnjeno, da je bila prireditev, ki se je izvajala na Glavnem trgu v Novem mestu (Advent Novo mesto 2022), vnesena v evidenco javnih prireditev (FIO 170336), je PP Novo mesto uradni osebi posredovala izpis iz navedene evidence, ki pa je bil prosilki posredovan dne 16. 1. 2023, skupaj še z drugimi zahtevanimi dokumenti. Iz navedenega izpisa (Detajlni podatki besedila o prireditvi oz. shodu št. 170336) med drugim izhajajo tudi priloge, ki so bile prejete ob prijavi prireditve in so bile tudi že posredovane prosilki. Na podlagi vsega navedenega izhaja, da organ z zahtevanim dokumentom t.i. »popis spisa«, kot ga navaja oz. zahteva prosilka, ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 22. 2. 2023 vložila pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, saj ne verjame, da organ ne razpolaga z zahtevanim popisom spisa. Po mnenju prosilke se namreč zahtevani dokument nanaša na upravno zadevo, zaradi česar je bila PP Novo mesto dolžna spoštovati in ravnati v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju (v nad.: Uredba) – 50., 51., 52. in 54. člen. Dokument, ki ga je v zahtevi prosilka poimenovala "popis spisa" (= "popis zadeve"; = "evidenčni podatki zadeve"; = "..."), po predpisih mora obstajati. Prosilka je, glede na pretekle izkušnje, prepričana, da ji organ neupravičeno ne želi posredovati zahtevanega dokumenta, s katerim razpolaga, z namenom, da poskusi onemogočiti dokazati nepravilnosti.

IP je dne 1. 3. 2023 prejel dopis organa, št. 090-6/2023/18 z dne 27. 2. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 13. 3. 2023 je organ na PP Novo mesto ponovno naredil poizvedbo, ali je iz evidence javnih prireditev možno narediti še izpis podatkov o javni prireditvi ali shodu št. 170336. Istega dne je PP Novo mesto organu posredovala t.i. izpis podatkov o javni prireditvi ali shodu za št. 170336 (dve strani), s katerim je organ seznanil tudi IP (po elektronski pošti).

IP je s strani organa dne 13. 3. 2023 prejel dopis, št. 090-6/2023/21 z dne 13. 3. 2023, v katerem je IP obvestil, da je ponovno preučil pritožbo prosilke in ji dodatno posredoval še izpis podatkov o javni prireditvi ali shodu za št. 170336 (dve strani), ki ga je naknadno prejel s strani PP Novo mesto.

Na podlagi poziva IP, št. 090-64/2023/5 z dne 14. 3. 2023, je prosilka IP dne 14. 3. 2023 obvestila, da je dne 13. 3. 2023 s strani organa prejela izpis podatkov o javni prireditvi ali shodu za št. 170336 (dve strani). Dodatno prosilka navaja, da do prejetja dotične dokumentacije ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da predmetni dokumenti obstajajo in se v že podani pritožbi zoper to, da ji niso bili posredovani vsi zahtevani dokumenti, niti ni mogla vsebinsko opredeliti, saj odločba tega niti v izreku niti v obrazložitvi ne vsebuje. Iz navedenega je po njenem prepričanju jasno razvidno, da ji že v času izdane odločbe neupravičeno niso bili posredovani vsi dokumenti, saj za neposredovanje ostalih dokumentov (razen dokumenta "popis spisa"), v odločbi ni naveden niti en sam razlog ali kakšna druga navedba v zvezi s tem. Prav nasprotno, v obrazložitvi odločbe je nedvoumno navedeno, da naj bi ji bil posredovan izpis iz evidence FIO, kar se je, glede na navedene okoliščine, izkazalo za neresnico. Nedvoumno je, da predmetna odločba vsebuje vsaj eno neresnično navedbo, zato je prosilka prepričana, da so podani razlogi za utemeljen sum, da obstaja precejšnja verjetnost, da ji niso bili posredovani vsi zahtevani dokumenti. Prosilki se porajajo resni dvomi in vprašanje: Kolikokrat so organi nedopustno, na takšen ali podoben način, zamolčali/prikrili obstoj (razno raznih) dokumentov in kako je to vplivalo na pravice posameznikov? Prosilki se zdi nedopustno, da bi morali prosilci vsakokrat "preventivno" podajati pritožbe zaradi tega, ker obstaja realna možnost, da bi organi kakšne dokumente poskušali prikriti oz. zamolčati, da obstajajo. Verjame, da bi morali obstajati preventivni in odvračalni mehanizmi, ki bi takšna nedopustna ravnanja sistemsko odpravljala, zato jo zanima, kako se lahko takšne zadeve prepreči, saj ji ni v interesu ob vsaki prejeti odločbi podajati pritožbe. Prosilka svojo pritožbo razširja (oz. jo dopolnjuje) zaradi očitka, da ji niso bili posredovani vsi zahtevani dokumenti, saj meni, da je iz okoliščin konkretnega primera popolnoma upravičeno trditi, da organ razpolaga tudi še z drugimi dokumenti, ki jih je zahtevala, pa niso zajeti v navedeni odločbi in jih ravno tako še ni prejela oz. ji jih organ še ni posredoval. Prosilka meni tudi, da je razširitev oz. dopolnitev pritožbe pravočasna, saj jo je podala v najkrajšem možnem času, odkar je izvedela razloge zanjo. S strani organa gre pri predmetni odločbi za grobo kršitev pravil upravnega postopka, saj je dejansko stanje očitno napačno in nepopolno ugotovljeno, pa tudi odločbe se v tem delu ne da preizkusiti.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP nadalje poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015.

IP uvodom ugotavlja, da je predmet pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga s t.i. popisom/izpisom zadeve, vezane na javno prireditev št. 170336. Kot izhaja iz že zgoraj navedenega, predvsem pa iz elektronskega sporočila prosilke z dne 22. 2. 2023, je prosilka, po prejemu zahtevanih dokumentov s strani organa, oporekala le temu, da ji organ ni posredoval zahtevanega popisa zadeve, ker z njim naj ne bi razpolagal. IP tako ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je v izpodbijani odločbi odločal le o tistem delu zahteve prosilke, kateremu je oporekala in ki se nanaša na predmetni popis zadeve.

V okviru pritožbenega postopka je organ IP dne 13. 3. 2023 obvestil, da je ponovno preučil pritožbo prosilke in naknadno ugotovi, da evidenca javnih prireditev, poleg izpisa »Detajlni podatki besedila o prireditvi oz. shodu št. 170336«, iz katerega izhajajo tudi priloge, ki so bile prejete ob prijavi prireditve in do katerega oz. katerih je organ prosilki že omogočil dostop, omogoča tudi izpis t.i. osnovnih podatkov o sami javni prireditvi št. 170336.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi napačno ugotovil dejansko stanje, in sicer, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V času odločanja o pritožbi je organ namreč ugotovil, da je iz evidence javnih prireditev možno, poleg detajlnih podatkov besedila o prireditvi in shodu, katere je organ, za prireditev št. 170336, že posredoval prosilki, izpisati tudi t.i. splošne podatke o javni prireditvi ali shodu, v konkretnem primeru je to izpis podatkov o javni prireditvi ali shodu za št. 170336, in prosilki dostop do tega dokumente omogočil dne 13. 3. 2023, in sicer na način, kot je to zahtevala prosilka (po elektronski pošti). Prejem predmetnega dokumenta je potrdila tudi prosilka, po elektronski pošti, dne 14. 3. 2023.

Ker je organ prosilki tekom pritožbenega postopka posredoval dokument (»Podatki o javni prireditvi ali shodu za št. 170336«), ki tudi ustreza njeni zahtevi in s katerim nedvomno razpolaga, prosilka nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev tega dokumenta, saj je bilo njeni zahtevi za dostop ugodeno in ji je organ zahtevani dokument, s katerim nedvomno razpolaga, tudi posredoval.

IP je zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, saj je organ prosilki (naknadno) posredoval dokument, s katerim razpolaga, zato je IP pritožbo, na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno, zavrnil.

Glede navedb prosilke v dopisu z dne 14. 3. 2023, ki so podrobneje povzete že zgoraj, IP dodatno pojasnjuje, da se konkretni pritožbeni postopek nanaša le na t.i. popis oz. izpis podatkov o javni prireditvi ali shodu za št. 170336, ki je bil, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, predmet zahteve prosilke. Vsi ostali dokumenti, na katere se prosilka v navedenem dopisu sklicuje, tako niso predmet tega pritožbenega postopka in posledično se IP do njih ne opredeljuje, niti se ne opredeljuje do navedb prosilke, ki se nanaša na ta sklop dokumentov. Dodatno IP, glede vprašanja prosilke, ali obstaja še kakšen drug način preverjanja, ali je prvostopenjski organ o posamezni zahtevi po ZDIJZ odločil pravilno, saj ji ni v interesu ob vsaki prejeti odločbi podajati pritožbe, pojasnjuje, da se šele v okviru pritožbenega postopka lahko presoja odločitev organa prve stopnje. V kolikor torej prosilec dvomi v pravilno odločitev prvostopenjskega organa, mora tako v predpisanem roku vložiti pritožbo, o kateri pa, kot drugostopenjski organ, odloča IP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka