prosilec - MNZ Policija

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje uradnih dokumentov, ki se nanašajo na slednje/prikrito opazovanje določene žrtve .  Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, daje odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-366/2022/3

Datum: 6. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 12. 2022, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-164/2022/2 (20-05) z dne 13. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 17. 12. 2022, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije št. 090-164/2022/2 (20-05) z dne 13. 12. 2022, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 1. 12. 2022, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da »v situaciji, ko je organ uradno enoznačno evidentno/potrjeno, več mesecev-praktično pol leta (op.a. de-facto! Nezakonito!!!) prikrito sledil/spremljal predmetno žrtev oblastnega fašizma«, tozadevno prosi za posredovanje:

-       uradne dokumentacije, iz katere bo razvidno vsakokratna napotitev miličnjaškega operativca na sledenje/prikrito opazovanje tozadevne žrtve oblastnega fašizma…

-       uradne dokumentacije, iz katere bo razvidno trajanje vsakokratnega sledenja/prikritega opazovanja tozadevne žrtve oblastnega fašizma…

-       uradne dokumentacije, iz katere bo razvidno vsakokratno pisno poročilo ugotovitev vsakokratnega sledenja/prikritega opazovanja tozadevne žrtve oblastnega fašizma…

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-164/2022/2 (20-05) z dne 13. 12. 2022. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je uradna oseba v zvezi z zahtevo prosilca ugotovila, da je bilo prosilcu že z odločbo št. 090 - 125/2022/6 z dne 5. 10. 2022 pojasnjeno, da Policija oz. PU Koper na SDT v Ljubljani ni podala nobenega predloga za izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa po 149.a čl. ZKP (po navedbah prosilca naj bi šlo za prikrito sledenje/spremljanje), posledično s strani SDT v Ljubljani ni bila izdana nobena odredba. Prav tako je bila prosilcu na podlagi njegove zahteve izdana odločba št. 090-146/2022/4 z dne 11. 11. 2022, s katero mu je bilo ponovno pojasnjeno, da policija ni izvajala nobenih prikritih preiskovalnih ukrepov (po njegovih navedbah prikrito sledenje/spremljanje). Posredovan mu je bil tudi dokument PU Koper št. 092-43/2022/286 (3B1- 01) z dne 20. 9. 2022, iz katerega jasno izhaja, da se zoper sina prosilca ni izvajal noben prikrit preiskovalni ukrep. Glede na vse navedeno je organ zaključil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, saj iz posredovanih pojasnil in odločb prosilcu jasno izhaja, da Policija zoper sina prosilca ni izvajala nobenih ukrepov, kot jih navaja prosilec.

Dne 17. 12. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-164/2022/2 (20-05) z dne 13. 12. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je pojasnil svoje mnenje o zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov in delu organa. Prosilec je navedel, da navedbe organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne držijo, saj se iz uradnega dokumenta RS MNZ št. 2300-D38112645/K 2131274, K2143118, K2146315/…2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022 enoznačno na več mestih izpostavlja/dokazuje, da so deležniki MNZ praktično pol leta (op. a. nezakonito) prikrito spremljali/sledili žrtev oblastnega fašizma, vse brez ustrezne zakonske predpisane odredbe tožilstva (op.a. 149.a čl. zkp), vse brez dokumentov, ki jih je zahteval v predmetni zahtevi. IP poziva, da preuči/preveri tozadevno izpostavljena materialna dejstva uradno dokumentirane resnice in organu naloži, da korektno/pošteno uradno odgovori, da predmetna iskana dokumentacija o tozadevnem nezakonitem izvedenem večmesečnem prikritem opazovanju/sledenju žrtvi oblastnega udbaškega fašizma ne obstaja, ko bi morala obstajati vse brez maloumnega spreobračanja materialne resnice.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-164/2022/4 (20-05) z dne 28. 12. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-366/2022 z dne 4. 1. 2022. Organ je IP na vprašanje, ali obstoja pri organu dokumentacija, ki izkazuje nezakonito prekrito spremljanje/sledenje navedeni žrtvi, kot to po navedbah prosilca izhaja iz dokumenta RS MNZ št. 2300-D38112645/K 2131274, K2143118, K2146315/…2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022 pojasnil, da z dokumentom, na katerega se sklicuje prosilec, ne razpolaga, temveč razpolaga zgolj z dokumentom, iz katere izhaja, da organ ni izvajal nobenih prikritih preiskovalnih ukrepov, torej prikritega sledenja/spremljanja predmetne žrtve, po 149.členu, kateri pa je bil prosilcu tudi že posredovan. Organ je ponovno navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, zato je prosilcu ne more posredovati.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z:

-       uradno dokumentacijo, iz katere bo razvidna vsakokratna napotitev miličnjaškega operativca na sledenje/prikrito opazovanje tozadevne žrtve oblastnega fašizma;

-       uradno dokumentacijo, iz katere bo razvidno trajanje vsakokratnega sledenja/prikritega opazovanja tozadevne žrtve oblastnega fašizma;

-       uradno dokumentacijo, iz katere bo razvidno vsakokratno pisno poročilo ugotovitev vsakokratnega sledenja/prikritega opazovanja tozadevne žrtve oblastnega fašizma.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 4. 1. 2022, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne. Organ je IP, dne 4. 1. 2022 v telefonskem razgovoru, še dodatno pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom RS MNZ št. 2300-D38112645/K 2131274, K2143118, K2146315/…2022 (1626061) z dne 7. 6. 2022, na katerega se sklicuje prosilec v pritožbi, temveč razpolaga zgolj z dokumentom iz katere izhaja, da organ ni izvajal nobenih prikritih preiskovalnih ukrepov, torej prikritega sledenja/spremljanja predmetne žrtve, po 149.členu, posledično tudi dokumentacija, na katero se zahteva prosilca nanaša, pri organu ne obstaja, zato je prosilcu ne more posredovati. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka