prosilec - MNZ Policija

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za vpogled in eventualne fotokopije dokumentov po ključnih dogodkih na točno določen datum, ki jih organ vodi v zbirki »Policija med vojno«. Organ je prosilcu posredoval fotokopije zahtevanih dokumentov, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. Prosilec se je pritožil, da mu organ ni omogočil vpogleda ter da mu je posredoval zgolj nekatere anonimizirane dokumente po lastni presoji. Prav tako se ni strinjal s prekrivanjem osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je varovane osebne podatke prekril, saj pri navedeni zbirki (še) ne gre za arhivsko gradivo in za dostop do nje veljajo določbe ZDIJZ. Prav tako je ugotovil, da mu je organ posredoval vse dokumente, ki jih je prepoznal kot del zahteve glede na datum in opis dogodka. Glede načina seznanitve je IP štel, da je organ prosilčevi zahtevi zadostil. Pritožbo prosilca je zato zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-106/2022/6

Datum: 6. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 27. 3. 2022, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-12/2022/7 z dne 10. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 27. 3. 2022 zoper odločbo Policije, št. 090-12/2022/7 z dne 10. 3. 2022, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 10. 1. 2022 na organ naslovil zahtevo za vpogled in eventualne fotokopije ali skene dokumentacije, s katero razpolaga organ, za naslednje dogodke, tudi z žrtvami:

1. za 27. 6. 1991: spopad med JLA, milico in TO v Trzinu; sestrelitev helikopterja MI-8 pri Igu; sestrelitev helikopterja gazela v Rožni dolini v Ljubljani; napad na vozila JLA v Kosezah pri Ilirski Bistrici;
2. za 28. 6. 1991: spopad za mejni prehod Holmec in bližnje stražnice; spopad in raketiranje letal JLA na barikado mejni prehod Šentilj (4 mrtvi vozniki tovornjakov); spopad in raketiranje letal JLA na barikado pri kraju Medvedjek (6 mrtvih voznikov tovornjakov); smrt dveh avstrijskih reporterjev na letališču Brnik; napad na vojašnico JLA v Ribnici; napad miličnika na stražarja v skladišču Drulovka pri Kranju; napad na vozila JLA v Črničah v Vipavski dolini; napad na enoto JLA na mejnem prehodu z Italijo v Rožni Dolini; oboroženi spopadi v Gornji Radgoni, vključno s 30. 6. 1991;
3. za 29. in 30. 6. 1991: napad na vozilo JLA pinzgauer v Spodnjih Škofijah in v Bivjah pri stražnici Bivje, Škofije; napad na miličnika na križišču Aškerčeve ulice v Ljubljani in likvidacija teritorialca v oranžni stoenki pri Smeltu (Ljubljana) 30. 6. 1991 zgodaj zjutraj; prestop kapetana JLA na PM Ribnica in celotno dogajanje na objektu vlade na Gregorčičevi v Ljubljani, zaslišanja na PM Vič, v zaporu na Povšetovi vse do 15. 7. 1991 do njegove izročitve vojaški bolnici Moste;
4. uporaba strelnega orožja na civilne avtomobile v zaporah, pri čemer je prišlo do žrtev (Sostro, Ižanka, Ljubljana z okolico in drugje);
5. spopad med milico in TO na Ptuju.

Organ je z odločbo, št. 090-12/2022/7 z dne 10. 3. 2022, zahtevo prosilca delno zavrnil s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), še prej pa 26. 1. 2022 izdal sklep o podaljšanju roka za odločanje, št. 090-12/2022/2. Organ je pojasnil, da je prosilec zahteval posredovanje dokumentacije iz zbirke »Policija med vojno« (v nadaljnjem besedilu PMV), ki se fizično hrani v Službi za upravno poslovanje MNZ, Oddelek za stalno zbirko, skladno z določili Navodila za upravljanje z dokumentarnim gradivom MNZ RS in sklepom Arhiva RS. Organ je navedel, da se v arhivski zbirki »Policija med vojno«, ki se skladno z odločbo Arhiva RS, št. 62513-20/2019/4 z dne 17. 1. 2020, še vedno hrani na MNZ, nahaja 150 arhivskih škatel oz. približno 15 tekočih metrov dokumentov, iz obdobja od leta 1989 do leta 1994, ki so nastali v takratnih organih za notranje zadeve oziroma so bili prejeti od drugih organov. Ocenil je, da je v predmetni zbirki preko 162.000 listov dokumentov. Vsi dokumenti so bili v obdobju 2016/2017 ustrezno skenirani, da se je zagotovila in ohranila celovitost, avtentičnost in berljivost. Izvedena digitalizacija gradiva omogoča lažji dostop do gradiva in nadaljnjo obravnavo dokumentov skladno z omejitvami, ki izhajajo iz določil zakonodaje o varstvu osebnih in tajnih podatkov. Celotna zbirka PMV je bila pred digitalizacijo pregledana in na posameznih dokumentih ustrezno preoznačena stopnja tajnosti. Organ je pojasnil, da je v zvezi z zahtevkom dokumente in druge zapise iskal v delu zbirke , ki so jo zbrale in v hrambo predale takratne UNZ iz celotne Slovenije in zbirke UKS ter OKC, takratnega RSNZ. Dokumenti so bili iskani po ključnih besedah in po približnem datumu nastanku oz. datumu dogodka, ki ga je navedel prosilec. Pri tem je opozoril, da je prosilec zahteval dokumente glede dogodkov med 27. in 30. 6. 1991, ko so na območju Slovenije potekali spopadi z JLA in posledično vsi dogodki niso bili takoj obravnavani in popisani, kot se to dogaja v mirnodobnem času. Organ je dopustil tudi možnost, da določeni dokumenti iz različnih razlogov (izgubljeni, uničeni …) niso bili vključeni v zbirko. Določena dokumentacija, kjer so bile žrtve, pa je bila v originalni obliki predana sodišču in tožilstvu na območju celotne RS. Kljub vsemu je organ v zbirki za vsak dogodek, ki ga je navedel prosilec, našel najmanj en dokument in ga v ustrezni obliki posredovala prosilcu. Glede dogodka o spopadu med JLA, milico in TO v Trzinu je prosilcu posredoval Uradni zaznamek, št. 22/8-15 z dne 5. 7. 1991, in Uradni zaznamek z dne 28. 6. 1991; o sestrelitvi helikopterja MI-8 pri Igu dokument o ukrepih policije v času vojne od 26. 6. do 7. 7. 1991, št. 2-Z-42-1/94 z dne 28. 4. 1994; o sestrelitvi helikopterja gazela v Rožni dolini v Ljubljani Poročilo, št. 0022/1-44-R-286.403/45-91 z dne 8. 8. 1997, in Uradni zaznamek, št. 22/1-37 z dne 12. 7. 1991; o napadu na vozila JLA v Kosezah pri Ilirski Bistrici Obvestilo, št. 22/09-805-91 z dne 28. 6. 1991, in Obvestilo, št. 38/802-91 z dne 28. 6. 1991; o spopadu za mejni prehod Holmec in bližnje stražnice Zapisnik o ogledu kraja spopada, št. 22/2-2 z dne 28. 6. 1991, Posledice spopadov med obrambnimi enotami RS in pripadniki JA, št. 22/1-2-8-194 z dne 29. 6. 1991, in Poročilo, št. 22-Z-71/10-91-196 z dne 29. 6. 1991; o spopadu in raketiranju letal JLA na barikado mejni prehod Šentilj Poročilo, št. 02-Z-60/1-112 z dne 5. 8. 1991; o spopadu in raketiranju letal JLA na barikado pri kraju Medvedjek dokumenta, št. 0210-274 z dne 29. 6. 1991 in št. 2210/ z dne 1. 7. 1991; o smrti dveh avstrijskih reporterjev na letališču Brnik Obvestilo, št. 22/1-6 z dne 29. 6. 1991, in Dopolnilo, št. 22/1 z dne 29. 6. 1991; o napadu na vojašnico JLA v Ribnici Ocena delovanja milici ob napadu na RS, št. 21/B-1 z dne 16. 7. 1991; o napadu miličnika na stražarja v skladišču Drulovka pri Kranju Aktivnosti enot milice v obdobju agresije JA, št. 21-1 z dne 17. 7. 1991, in dokument, št. 22/1-5 z dne 28. 6. 1991; o napadu na vozila JLA v Črničah v Vipavski dolini Obvestilo, št. 22/1-2/250 z dne 29. 6. 1991, in dokument, št. 21/6-2/4661 z dne 27. 6. 1991; o napadu na enoto JLA na mejnem prehodu z Italijo v Rožni Dolini Poročilo, št. 21-1-SZ-48/91 z dne 16. 7. 1991; o oboroženih spopadih v Gornji Radgoni dokumenta, št. SZ-138/9 z dne 29. 8. 1991 in št. SZ-138/14 z dne 2. 7. 1991; o napadu na vozilo JLA pinzgauer v Spodnjih Škofijah in v Bivjah pri stražnici Bivje Poročilo, št. 22/27-3-59105 z dne 10. 9. 1991, in Uradni zaznamek, št. 22/27 z dne 10. 9. 1991; o napadu na miličnika na križišču Aškerčeve ulice v Ljubljani in likvidacija teritorialca v oranžni stoenki pri Smeltu (Ljubljana) dokumenta, št. 21/6-4-13/ z dne 30. 6. 1991, št. 21/6-4-13/7970 z dne 30. 6. 1991, Zapisnik o ogledu kraja z dne 30. 6. 1991, Zapisnik, št. I Kr 242/91, Dnevno poročilo, št. 21/6-3-181-91 z dne 30. 6. 1991; o prestopu kapetana JLA na PM Ribnica in celotno dogajanje na objektu vlade na Gregorčičevi v Ljubljani dokument, št. 21/B-5-1-399 z dne 27. 6. 1991; o uporabi strelnega orožja na civilne avtomobile v zaporah Zapisnik o ogledu kraja (brez številke), dokument, št. 21/6-2 z dne 28. 6. 1991, Obvestilo, št. 21/6-2/1939 z dne 28. 6. 1991, Izjava očividca, št. 24-38/717-91 z dne 29. 6. 1991; ter o spopadu med milico in TO na Ptuju Dnevnik dela operativne skupine IM UNZ Maribor v času akcije »LIPA« (str. 53 in 54). Organ je ugotovil, da so v zahtevanih dokumentih podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, konkretno osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Zato je v posameznih dokumentih prekril del besedila, ki je vseboval varovane osebne podatke. Gre za podatke o imenih in priimkih udeleženih oseb v spopadih na območju Slovenije leta 1991, njihovih naslovih bivanja, datumih rojstva, registrskih številkah udeleženih in poškodovanih vozil. Organ je prekril tudi podatke pri tistih osebah, za katere je menil, da v času osamosvojitvene vojne niso bili javni uslužbenci. To so tudi podatki o nekaterih pripadnikih TO, ki so bili takrat vpoklicani v enote, in pripadnikih JLA – predvsem vojakov. Ker je organ ocenil, da je mogoče izvesti delni dostop, je prosilcu omogočil dostop do preostalih delov dokumentov.

Prosilec je 27. 3. 2022 zoper odločbo organa, št. 090-12/2022/7 z dne 10. 3. 2022 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) vložil pritožbo in navedel, da mu je organ poslal nekatere anonimizirane dokumente celo brez imen in priimkov ter mu tako onemogočil izvršitev njegove zahteve po ZDIJZ, tj. zahteve za vpogled in posredovanje zahtevane dokumentacije. Organu je očital, da je poslal le nekatere anonimizirane dokumente iz zahtevanih zbirk arhivskih dokumentov po lastni presoji, s katerimi razpolaga. Prosilec je zahteval, da mu IP omogoči vpogled in posredovanje zahtevane dokumentacije iz zbirk dokumentacije organa.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-12/2022/9 z dne 28. 3. 2022, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 31. 3. 2022 na organ naslovil poziv za dostavo Navodila, Sklepa in Odločbe Arhiva RS, na katere se je skliceval v izpodbijani odločbi. Zahtevane dokumente je IP prejel 1. 4. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je prosilec v pritožbi zatrjeval, da organ ne bi smel prekrivati osebnih podatkov, da mu je organ posredoval le nekatere anonimizirane dokumente, ki jih je izbral po lastni presoji, ter da mu ni omogočil vpogleda, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, (1) ali je organ pravilno uporabil izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), (2) ali je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente in (3) ali je zadostil zahtevanemu načinu seznanitve.

1. Glede izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov)

Po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za obstoj opisane izjeme morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora ustrezati definiciji osebnega podatka ter (2) za razkritje osebnega podatka ne obstaja pravna podlaga (tj. da gre za varovan osebni podatek).

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)^[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Obdelava osebnih podatkov pa je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Tako je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, ki po definiciji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov sodijo med osebne in že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov. Tako iz izpodbijane odločbe kot iz posredovane dokumentacije je razvidno, da je organ prosilcu na posameznih zahtevanih dokumentih prekril sledeče podatke: imena in priimke fizičnih oseb, pripadnikov JLA in TO, naslove bivanja, rojstne podatke ter registrske številke vozil. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga, ki pa je IP v zvezi s prekritimi podatki ni našel. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je sicer dopustno, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoji za razkritje varovanih osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ niso izpolnjeni, saj ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevali sklicevanje na navedene izjeme.

Na drugačno odločitev ne more vplivati niti pritožbena navedba, da gre za arhivsko gradivo. IP je vpogledal v odločbo Arhiva RS, št. 62513-20/2019/4 z dne 17. 1. 2020, in se prepričal, da zbirka »Policija med vojno« (še) ni bila izročena Arhivu RS kot arhivsko gradivo, zato za dostop do nje veljajo določbe ZDIJZ.

Drugi odstavek 4. člena ZDIJZ pravi, da arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu. Za dostop do arhivskega gradiva iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive, za ponovno uporabo tega gradiva pa določbe tega zakona. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je gradivo, ki je (še) v posesti organa in ga ta (še) ni izročil v hrambo pristojnega arhiva, informacija javnega značaja, za dostop do tega gradiva pa se uporabljajo določbe ZDIJZ.

Zato je bila odločitev organa, da pri dostopu do zahtevanih dokumentov upošteva določbe ZDIJZ in ne določb Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14; v nadaljnjem besedilu ZVDAGA), pravilna. Iz odločbe Arhiva RS, št. 62513-20/2019/4 z dne 17. 1. 2020, izhaja, da je Arhiv RS organu podaljšal rok za izročitev predmetnega gradiva, kar pomeni, da je navedeno gradivo še vedno v uporabi (in hrambi) pri organu. Zato pri navedenem gradivu ne gre za arhivsko gradivo v smislu ZVDAGA, ne glede na čas njegovega nastanka in so vsi osebni podatki varovani v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

2. Glede obsega posredovanih dokumentov

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenih določb izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Prosilec mora skladno z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi informacijo, s katero se želi seznaniti. V obravnavani zadevi je prosilec to storil zelo določno, saj je želel prejeti podatke o dogodkih, ki so se zgodili na točno določen dan, poleg tega je podal tudi posamezne značilnosti dogajanja, tako da organ ni podvomil, za katere dogodke bi želel prejeti informacije, saj je iz tako podane zahteve uspel razvideti, da se dokumenti nanašajo na dogodke iz obdobja od leta 1989 do leta 1994 in jih organ vodi v zbirki »Policija med vojno«. Organ je še ugotovil, da je prosilec v konkretni zadevi zahteval dokumente glede dogodkov med 27. in 30. 6. 1991, čemur prosilec v pritožbi ni oporekal. Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi, so bili vsi dokumenti v obdobju 2016/2017 ustrezno skenirani. S tem se je zagotovila in ohranila celovitost, avtentičnost in berljivost. Tako izvedena digitalizacija gradiva pa omogoča tudi lažji dostop do gradiva in nadaljnjo obravnavo dokumentov.

V zvezi s pritožbeno navedbo, češ da je organ poslal le nekatere anonimizirane dokumente iz zahtevanih zbirk arhivskih dokumentov po lastni presoji, je IP ob preučitvi izpodbijane odločbe ugotovil, da je organ po ključnih dogodkih na točno določen datum prosilcu posredoval dokumente, ki so sovpadali z dogodki, glede katerih je prosilec tudi želel prejeti dokumente. Iz priložene spisovne dokumentacije je razvidno, da je uradna oseba po pregledu popisnih listov iz obdobja med 27. in 30. 6. 1991 odbrala razpoložljivo dokumentacijo (dopis, št. 090-12/2022/3 z dne 28. 1. 2022). Glede poznavanja tematike v zbirki »Policija med vojno« je uradna oseba opravila tudi razgovor z uslužbenko Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, ki je identificirala dokumente, ki bi lahko bili predmet zahteve prosilca. Tako je uradna oseba pridobila še dodatne dokumente, kot je razvidno iz odgovora navedenega direktorata (dopis, št. 090-22/2022/2 z dne 15. 2. 2022). Po vsebinskem pregledu tako pripravljenih dokumentov je uradna oseba ugotovila, da določeni dokumenti sovpadajo s konkretno zahtevano vsebino, kot jo je postavil prosilec, večina njih pa ne. Iz priloženih dokumentov, ki so bili posredovani prosilcu, je razvidno, da je uradna oseba vse tako identificirane dokumente vsebinsko pregledala in jih v nadaljevanju glede na vsebino postavljene zahteve (npr. spopad med JLA, milico in TO v Trzinu, spopad za mejni prehod Holmec in bližnje stražnice, napad na miličnika na križišču Aškerčeve ulice v Ljubljani, uporaba strelnega orožja na civilne avtomobile v zaporah, pri čemer je prišlo do žrtev, spopad med milico in TO na Ptuju itd.) prepoznala kot informacije, ki jih je zahteval prosilec. Vsi ti dokumenti so bili prosilcu tudi posredovani. Prosilec svojih pritožbenih navedb ni z ničemer konkretiziral, ob pregledu načina, kako je organ identificiral zahtevano dokumentacijo, pa IP tudi ni podvomil, da bi organ odbiral in posredoval prosilcu zgolj posamezne dokumente (in ne vseh, ki jih je prepoznal kot del zahteve). Organ je namreč s pomočjo iskalnih pojmov glede zahtevanega obdobja preiskal zbirko in iz nje izluščil vse relevantne dokumente glede na opisane dogodke. Kot že izpostavljeno, je prosilec zgolj pavšalno navedel, da mu je organ izbral le nekatere od zahtevanih dokumentov, z ničemer pa ni obrazložil, kateri od zahtevanih dokumentov med posredovanimi naj ne bi bili zajeti. IP se je s pregledom načina iskanja zahtevanih dokumentov, ki ga je opravil organ (in je razviden iz zgoraj že naštete spisovne dokumentacije), prepričal, da je organ skrbno opravil pregled relevantne zbirke in prosilcu posredoval dokumente, skladno z njegovo zahtevo.

3. Glede načina seznanitve

Ker je prosilec poleg vpogleda zahteval tudi fotokopije, na zahtevanih dokumentih pa je organ prekrival varovane osebne podatke, kar bi moral storiti tudi v primeru vpogleda, je IP štel, da je organ prosilčevi zahtevi zadostil. Skladno z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) mora organ zaradi izvajanja delnega dostopa[2] tudi pri vpogledu v zahtevane informacije narediti fotokopije zahtevanih dokumentov. Tretji odstavek 19. člena določa, če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena. Ker je organ prosilcu posredoval zahtevane informacije, pri čemer je moral zaradi izvedbe delnega dostopa narediti kopijo dokumenta, prosilcu pa niti zaradi izvajanja delnega dostopa niti zaradi izdelave kopije dokumentov niso bili zaračunani stroški, je IP sklenil, da je njegova pritožba v tem delu neutemeljena.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločba ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Lužar, univ. dipl. prav.,           

svetovalka IP

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list EU, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] Prvi odstavek 19. člena: »Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.«