prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je zahteval, da mu organ pošlje vsa pojasnila, ki mu jih je posredoval UKC Ljubljana v zvezi z določeno zadevo. Organ je kot zahtevano dokumentacijo prepoznal elektronsko sporočilo UKC Ljubljana s prilogami. Omogočil je delni dostop, zahtevo je zavrnil le v delu, v katerem se je skliceval na notranje delovanje in varstvo osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da izjema varstva osebnih podatkov ni podana, saj so bili javni uslužbenci v dokumentih navedeni v zvezi  z opravljanjem delovnega razmerja. Glede izjeme notranjega delovanja je IP ugotovil, da se je organ nanjo v delu utemeljeno skliceval, v delu pa je IP ugotovil, da ni podana. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-295/2024/7

Datum: 16. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 7. 2024, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-35/2024-2711-29 z dne 19. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 7. 2024 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za zdravje, št. 090-35/2024-2711-29 z dne 19. 7. 2024, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronskem zapisi posredovati:

-       Dopis UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0065 z dne 14. 6. 2024 tudi v drugi alineji, od začetka alineje do besedila »bile:«,

-       Dopis UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0051 z dne 7. 4. 2023 tudi v drugem odstavku,

-       E-pošto UKC Ljubljana z dne 7. 4. 2023 12:52, v celoti, tako da bo razviden še prejemnik, ki je fizična oseba,

-       E-pošto UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 14:56, v celoti, tako da bodo razvidni še prejemniki, ki so fizične osebe,

-       E-pošto UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 15:59, tako da bodo razvidni še prejemniki, ki so fizične osebe in besedilo iz druge in tretje alineje prvega odstavka v celoti.

2.     V preostalem delu, in sicer glede dopisa UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0065 z dne 14. 6. 2024 v drugi alineji od besedila »bile:« do konca alineje in E-pošte UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 15:59, v drugem stavku drugega odstavka, se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 8. 6. 2024 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je zahteval, da mu organ pošlje vsa pojasnila, »ki mu jih je posredoval UKC, kot navajate v dopisu«.  

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-35/2024-2711-29 z dne 19. 7. 2024. Iz izreka odločbe izhaja, da se zahteva zavrne razen v delu, ki se nanaša na naslednje dokumente. Do dopisa UKC Ljubljana št. 992-0020/2023/0065 z dne 14. 6. 2024 je omogočil dostop razen do druge alineje, do dopisa UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0050 z dne 7. 4. 2023 je omogočil dostop v celoti in do dopisa UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0051 z dne 7. 4. 2023 prav tako, razen do drugega odstavka. V elektronskih sporočilih UKC Ljubljana: z dne 7. 4. 2023 ob 12:52 uri, z dne 18. 6. 2024 ob 14:56 uri in z dne 18. 6. 2024 ob 15:59 uri pa je prekril elektronske naslove prejemnikov. V slednjem elektronskem sporočilu pa je prekril tudi del druge in tretje alineje prvega odstavka in drugi stavek drugega odstavka. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da se zahteva prosilca nanaša na dopis ministrstva št. 478-18/2022-2711-44 z dne 5. 7. 2024, ki je bil 8. 7. 2024 posredovan prosilcu in v katerem je v tretjem odstavku med drugim navedeno, da je ministrstvo od »UKC pridobilo pojasnila in jih v tej povezavi pozvalo, da pospešijo z reševanjem problematike, saj ta traja že predolgo.«. Predmetna dodatna pojasnila se tičejo dopisa UKC Ljubljana, ki je kot vhodni dokument evidentiran v informacijskem sistemu organa pod št. 478-18/2022-2711-42 in predstavlja odgovor na poziv organa št. 478-18/2022-2711-38 z dne 28. 5. 2024 (in urgenco organa 478-18/2022-2711-40 z dne 12. 6. 2024). Organ utemeljuje, da je naslove prejemnikov elektronskih sporočil prekril zaradi varstva osebnih podatkov. V preostalem delu prekritega besedila se je organ skliceval na izjemo notranjega delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa je izpolnjen, saj je UKC Ljubljana zahtevane informacije sestavil na izrecno zahtevo organa, in sicer gre za obveščanje resornega ministrstva (organa) glede posamezne zadeve, ki jo obravnava javni zdravstveni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Organ pa je v imenu ustanovitelja pristojen za njegovo poslovanje. S podajo pojasnil se je med organom in UKC Ljubljana vzpostavilo razmerje, katerega bistvo je v t. i. zaupnem odnosu in gre za informacije oziroma dokumente, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma notranjo dejavnostjo organa. Da sta organ in UKC Ljubljana v takšnem razmerju se zaveda tudi prosilec, ki se zaradi nezadovoljstva z odzivi UKC Ljubljana na njegove pripombe obrača na organ. Ob tem organ poudarja, da so povod za pozive organa UKC Ljubljana ravno pritožbe prosilca glede načina reševanja njegove problematike v okviru UKC Ljubljana. Glede drugega kriterija organ navaja, da ob vpogledu v zahtevani dopis UKC Ljubljana (evidentiran pod št. 478-18/2024-2711-42) organ ugotavlja, da v določenih delih vsebuje navedbe o notranjem razmišljanju UKC Ljubljana, in sicer glede možnosti reševanja sporne problematike v prosilčevi zadevi. Gre za navedbe, ki so namenjene pripravi odločitve UKC Ljubljana, kako postopati v konkretnem primeru. Zahtevana informacija predstavlja notranjo korespondenco med dvema organoma (ministrstvom in UKC Ljubljana), ki je kot dokument namenjen pripravi (notranje) odločitve UKC Ljubljana v zvezi z nadaljnjim reševanjem prosilčeve problematike. Zahtevani dokument vsebinsko predstavlja dopolnitev Pravnega mnenja v zvezi s podajo tožbe/nasprotne tožbe v zvezi s pravnim postopkom ….je d. o. o. – UKC Ljubljana, ki je bil predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja prosilca (odločba IP št. 090-198/2024/16 z dne 10. 7. 2024) in v katerem je bil prosilcu iz enakih razlogov, kot so navedeni v tej odločbi omogočen zgolj delni dostop. Tudi v obravnavanem dokumentu se nahajajo usmeritve, navodila, smernice, vprašanja, itd., ki so bili sestavljeni z namenom, da lahko UKC Ljubljana čim bolj zavaruje svoje interes in interese ustanovitelja. Po oceni organa bi razkritje te informacije javnosti v zahtevanem obsegu povzročilo motnje pri delovanju organa in UKC Ljubljana, saj dokumentacija vsebuje napotitve in pojasnila glede ravnanja na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov UKC Ljubljana oziroma ustanovitelja v konkretnem (spornem) primeru, ki je v teku oziroma v obravnavi. Ob tem je organ navedel, da prevladujoč interes javnosti v obravnavanem primeru ni podan.

(3) Dne 23. 7. 2024 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. Navaja, da je bilo odločeno, da se mu posreduje le del dokumentov, pri čemer bodo nekatere informacije prekrite. Meni, da gre za pomembne informacije, ki so bistvene za razumevanje celotne situacije in za razjasnitev njegovih vprašanj. Opozarja, da zahtevane informacije niso interne narave, temveč so ključne za preglednost in odgovornost delovanja UKC Ljubljana in organa. Meni, da je v obravnavani zadevi podan prevladujoč interes javnosti. Gre za informacije, ki so povezane z njegovim pravnim interesom in pravico do poštenega postopka. Poleg tega pa lahko razkritje pripomore k izboljšanju transparentnosti delovanja javnih organov. Zahteva, da se omogoči dostop do vseh dokumentov in do celotnih dokumentov, ki jih je UKC Ljubljana posredovala organu, brez prekrivanja.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob odstopu pritožbe je dodatno pojasnil, da je prosilcu zavrnil dostop le v delu, kjer je odločil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja, sicer pa je prosilcu omogočil dostop o vseh dokumentov, vendar nekaterih le z delnim dostopom. Poudarja še, da bi motnje notranjega delovanja nastale zaradi odprtega sodnega postopka. Organ v času odločanja ni razpolagal z nobenimi drugimi zahtevanimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Za namen zahteve na podlagi ZDIJZ pa ni dolžan ustvarjati novih dokumentov ali pripravljati pojasnil. Prav tako v okviru zahteve ni dolžan komentirati ravnanj UKC Ljubljana. Ob tem je organ UKC Ljubljana seznanil z zahtevo, z odločbo, z dokumentacijo in s pritožbo in s svojim dopisom o odstopu pritožbe.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije. Navedeno je IP prejel dne 7. 8. in dne 28. 8. 2024 ter dne 12. 9. 2024 o telefonskem pogovoru z uradno osebo organa napravil tudi uradni zaznamek. Ker je že organ seznanil UKC Ljubljana z obravnavanim postopkom zaradi morebitne priglasitve stranske udeležbe, ga IP ni pozival in seznanjal ponovno. UKC Ljubljana udeležbe ni priglasil.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(8) V obravnavani zadevi je bilo med strankama najprej sporno, katere dokumente je organ prepoznal kot zahtevane dokumente. Nadalje pa je sporno tudi to, ali je prosilec upravičen do dostopa do celotnih dokumentov, ali pa se je organ utemeljeno skliceval na izjemi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja.

(9) Ker iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se zahteva prosilca zavrne, razen v delu 6 dokumentov, kjer je organ varoval izjemi in ker se prosilec v pritožbi sklicuje na to, da zahteva dostop do vseh dokumentov v celoti, je IP najprej preveril, katere dokumente je organ prepoznal kot zahtevane informacije in dostop do katerih dokumentov je zavrnil. Iz posredovanega popisa spisa št. 478-18/2022-2711 izhaja, da je z dokumentom s številko 44 organ prosilcu dne 5. 7. 2024 podal odgovor, v katerem je navedel, da je od »UKC pridobilo pojasnila in jih v tej povezavi pozvalo, da pospešijo z reševanjem problematike, saj ta traja že predolgo.« in na podlagi tega dopisa je prosilec vložil zahtevo. Iz popisa spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za pojasnila zaprosil z dokumentom št. 38 dne 28. 5. 2024 in z urgenco dne 12. 6. 2024, dokument št. 40. Dokument številka 42 s prilogami pa predstavlja zahtevani dokument. Dokument številka 44 pa je že odgovor prosilcu, ki je bil povod za zahtevo. IP tako ugotavlja, da drugi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, pri organu ne obstajajo, saj se med dokumenti zadeve št. 478-18/2022-2711 drugi vhodni dokumenti, ki bi jih organ prejel s strani UKC Ljubljana, ne nahajajo. Ker iz popisa spisa ni bilo razvidno, kaj obsega dokument št. 42 zadeve št. 478-18/2022-2711, je IP pozval organ, da to pojasni. Iz pojasnila organa izhaja, da je to 6 dokumentov, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo. Od tega je iz dokumenta dopisa UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0050 z dne 7. 4. 2023 razvidno, da ga je UKC Ljubljana prosilcu posredoval sam, kar je ugotovil tudi organ v izpodbijani odločbi in mu kljub temu omogočil dostop do njega, zato prosilec nima pravnega interesa za pritožbo za navedeni dokument. V treh elektronskih sporočilih je organ omejil dostop do elektronskih naslovov. Ker je v pritožbenem postopku na poziv IP posredoval elektronska sporočila, v katerih se v rubriki prejemniki elektronskih sporočil niso nahajali elektronski naslovi prejemnikov, ampak so bila navedena imena in priimki javnih uslužbencev, je IP pri organu ustno poizvedel, zakaj prihaja do neskladja. Ugotovljeno je bilo, da je prikaz rubrike naslovnikov elektronskega sporočila odvisen od nastavitev pri vpogledovanju. Uradna oseba je potrdila, da gre za iste dokumente o katerih je odločil organ, le prikaz je drugačen.

(10) V treh elektronskih sporočilih, in sicer: E-pošta UKC Ljubljana z dne 7. 4. 2023 12:52, E-pošta UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 14:56 in E-pošta UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 15:59, je organ zaradi varstva osebnih podatkov prekril elektronske naslove prejemnikov elektronskih sporočil. V pritožbenem postopku je na poziv IP za dostavo dokumentov brez prekritih podatkov, organ poslal sporočila, iz katerih niso bili razvidni naslovi, ampak navedba prejemnikov fizičnih oseb. Ker je prosilec vztrajal, da se mu omogoči dostop do celotnih dokumentov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je možen dostop do imen in priimkov naslovnikov elektronskih sporočil. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

(11) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da navedba imena in priimka posameznika med prejemniki določnega elektronskega sporočila predstavlja osebni podatek. IP prav tako ugotavlja, da so navedene osebe zaposlene pri organu oziroma pri UKC Ljubljana, torej so vsi prejemniki elektronskih sporočil javni uslužbenci.

(12) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Za navedbo javnega uslužbenca kot prejemnika določenega elektronskega sporočila, ki je v zvezi z dejavnostjo organa in zavedeno med dokumentarno gradivo, IP ugotavlja, da ZDIJZ v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena predstavlja pravno podlago za razkritje. IP je zato organu naložil, da v treh elektronskih sporočilih dodatno razkrije prejemnike sporočil in v E-pošta UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 15:59 tudi navedbo javnega uslužbenca UKC Ljubljana iz tretje alineje. Ker se je organ v preostalem zavrnilnem delu skliceval na izjemo notranjega delovanja, jo je IP obravnaval v nadaljevanju.

(13) Izjemo notranjega delovanja določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,

2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost.

(14) Na izjemo notranjega delovanja se je organ skliceval pri drugi alineji dopisa UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0065 z dne 14. 6. 2024, pri dopisu UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0051 z dne 7. 4. 2023 v drugem odstavku in v elektronskem sporočilu UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 15:59, v delu druge in tretje alineje prvega odstavka in v drugem stavku drugega odstavka. Glede prvega pogoja je organ navedel, da gre za komunikacijo med organom in UKC Ljubljana. IP ugotavlja, da je dopis UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0051 z dne 7. 4. 2023, ki ga je organ prekril v drugem odstavku naslovljen na Inšpektorat za naravne vire in prostor, kamor ga je UKC Ljubljana tudi poslal. IP ugotavlja, da tako ni izpolnjen že prvi pogoj, da gre pri tem dokumentu za notranje delovanje. Pri dopisu UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0065 z dne 14. 6. 2024, ki ga je organ prekril v drugi alineji in pri elektronskem sporočilu UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 15:59, ki ga je organ prekril v delu druge in tretje alineje prvega odstavka in v drugem stavku drugega odstavka, gre za komunikacijo med UKC Ljubljana in organom. Dopis UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0065 z dne 14. 6. 2024 predstavlja dopolnitev mnenja UKC Ljubljana, ki ga je sestavil na zahtevo organa v zvezi s postopanjem glede določene odprte zadeve. Torej gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem, torej dokument v zvezi z obveščanjem resornega ministrstva glede posamezne zadeve. IP zato pritrjuje navedbam organa, da se med njim in UKC Ljubljana vzpostavilo razmerje, katerega bistvo je v t.i. zaupnem odnosu in da gre zato za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. notranjo dejavnostjo organa. Da sta organ in UKC Ljubljana v takšnem razmerju, meni očitno tudi prosilec, ki se je potem, ko s strani UKC Ljubljana ni prejel odziva na njegove pripombe, s pisanji obrnil na organ. Ravno slednja pa so bila povod za poziv UKC Ljubljana za pojasnila glede okoliščin posamezne zadeve.

(15) Ne glede na obstoj prvega kriterija, pa mora zahtevani dokument prestati še t. i. škodni test, v okviru katerega je treba oceniti, ali bi razkritje tega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. IP je ob vpogledu v zahtevano mnenje ugotovil, da to v določenih delih vsebuje navedbe o notranjem razmišljanju organa, tj. njegovem mnenju in ugotovitvah glede možnosti uveljavljanja pravnih sredstev. Gre za navedbe, ki so namenjene pripravi odločitve UKC Ljubljana, kako postopati v določenem primeru. Zahtevano mnenje predstavlja tako korespondenco med dvema organoma (med organom in UKC Ljubljana), kot dokument, ki je namenjen pripravi odločitve UKC Ljubljana v zvezi z uveljavljanjem pravnih sredstev v odprtem sodnem postopku in inšpekcijskem postopku oziroma iz njega izhajajočem izvršilnem postopku. V dopisu UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0065 z dne 14. 6. 2024 in v elektronskem sporočilu UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 15:59, se pojavljajo usmeritvena navodila, smernice, vprašanja itd., ki so bila sestavljena z namenom, da lahko UKC Ljubljana čim bolje zavaruje svoje interese. Po oceni IP bi razkritje obeh dokumentov povzročilo motnje pri delovanju organa, saj vsebujeta napotitve in pojasnila, kako ravnati na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov organa v konkretnem (odprtem) sodnem primeru in v inšpekcijskem postopku. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilca v tem delu delno zavrnil in odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Nasprotno pa je IP ugotovil, da dopis UKC Ljubljana št. 063-0020/2020/0065 z dne 14. 6. 2024 v drugi alineji od začetka alineje do besedila »bile:« ne predstavlja okoliščin, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju organa ali UKC Ljubljana. Iz tega dela dokumenta izhaja le navedba, da v zvezi z zadevo na Japljevi 4 obstaja inšpekcijski postopek in v kakšni fazi postopek je. Šele v nadaljevanju tega dokumenta pa so navedena stališča in možne strategije za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, kar je IP upošteval zgoraj. Enako velja za elektronsko sporočilo UKC Ljubljana z dne 18. 6. 2024 15:59, v besedilu iz druge in tretje alineje prvega odstavka, dostop do katerega je organ zavrnil z izpodbijano odločbo. Iz navedenega besedila izhaja le dejansko stanje o poravnavi oziroma posredovanju v plačilo denarnih kazni, ki so bile v upravni izvršbi inšpekcijskega postopka izrečene in kateri javni uslužbenec je za to pri UKC Ljubljana pristojen. IP ocenjuje, da njihovo razkritje ne bi povzročilo motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Upoštevaje navedeno je v obravnavani zadevi možno uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da se organ ne more sklicevati na izjeme zato, da bi prikrival dokumente, ki so v javnem interesu, IP pojasnjuje, da drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih, ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je interesantno za javnost oz. kar je interesantno za posameznike, ki so posredno ali neposredno povezani z določeno tematiko, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Prosilec navaja, da je javni interes povezan z njegovim pravnim interesom in s pravico do poštenega sojenja ter zato, da se pripomore k izboljšanju transparentnosti delovanja organov.

(18) IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, kot izhajajo iz pritožbe, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni uspel dovolj konkretno navesti razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav v delu podatkov, varovanih z izjemo notranjega delovanja. Pri čemer se prosilec sklicuje zgolj na svoj pravni interes, čemur pa institut prevladujočega interesa javnosti ni namenjen.

(19) Po pregledu spisovne dokumentacije ter pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(20) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke