prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do določene dokumentacije zaradi neobstoja le-te ter zavrnil dostop do pravnega mnenja zaradi izjeme po 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki prosilcu še ne bi bili posredovani, prav tako je glede pravnega mnenja ugotovil, da izjema sodnega postopka v predmetni zadevi ni podana. Nasprotno pa je ugotovil, da je v določenem delu mnenja podana izjema notranjega. V preostalem delu je mnenje prosto dostopna informacija, zato je organ naložil posredovanje tega dela dokumenta.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-198/2024/16

Datum: 10. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 5. 2024, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-35/2024-2711-3 z dne 13. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 22. 5. 2024 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za zdravje, št. 090-35/2024-2711-3 z dne 13. 5. 2024, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronskem zapisi posredovati »Pravno mnenje v zvezi s podajo tožbe/nasprotne tožbe v zvezi s pravnim postopkom Žleb gradnje d.o.o. – UKC Ljubljana«, pri čemer je dolžan prekriti zadnji odstavek na 2. strani ter celotno 3, 4, 5 in 6 stran.

2.     V preostalem delu (glede dokumentacije, s katero organ ne razpolaga in obstoja izjeme notranjega delovanja) se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 11. 4. 2024 na organ naslovil elektronsko sporočilo z naslednjo vsebino:» …Prosim, da mi nemudoma pošljete vso novo dokumentacijo, ki mi jo še niste poslala v zvezi z Japljevo, ki vam jo je na moje pripombe poslal UKC. Ker ste mi staro dokumentacijo že poslala v predhodnem mailu, vas prosim za dokumentacijo le od 1. 1. 2024 do danes…«. Dne 6. 5. 2024 je prosilec organu sporočil, da naj mu zahtevano dokumentacijo posreduje po elektronski pošti.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-35/2024-2711-3 z dne 13. 5. 2024. S slednjo je prosilcu omogočil dostop do določenih dokumentov, dostop do Pravnega mnenja v zvezi s podajo pritožbe, ki je priloga dopisa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana št. 063-0020/2020/0058 z dne 8. 4. 2024, pa zavrnil na podlagi 8. in 11. točke 6. člena ZDIJZ.

(3) Dne 22. 5. 2024 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. Navaja:

- da je organ nepopolno obravnaval zahtevano dokumentacijo. Meni namreč, da bi mu organ moral omogočiti dostop do vseh zahtevanih dokumentov, saj ti dokumenti izpolnjujejo kriterije za informacije javnega značaja;

- da se je organ neutemeljeno skliceval na obstoj izjem. Meni, da se organ ne more sklicevati na izjeme zato, da bi prikrival dokumente, ki so v javnem interesu. Po mnenju prosilca ima namreč javnost pravico vedeti, kako se izvajajo postopki, zlasti, ko gre za vprašanja, povezana z javnim zdravjem in delovanjem javnih zdravstvenih ustanov ter

- da organ nepotrebno omejuje pravico dostopa do informacij javnega značaja. Razkritje zahtevanih dokumentov ne bi povzročilo škode pri delovanju ministrstva ali UKC Ljubljana, temveč bi povečalo zaupanje javnosti v delo teh institucij.

Od IP zahteva, da izpodbijano odločbo odpravi ter organu naloži posredovanje vseh dokumentov, ki jih je zahteval, vključno s »Pravnim mnenjem v zvezi s podajo pritožbe«.

(4) Istega dne, tj. dne 22. 5.2024, je prosilec organu posredoval »Poziv k obravnavi pritožbe zoper odločbo št. 090-35/2024-2711-3 z dne 13. 5. 2024, zahteva po odgovornosti in podrobna pojasnila UKC Ljubljana ter spoštovanje pravnomočne odločbe«. V citiranem dopisu organ poziva h konkretni proučitvi pritožbe zoper izpodbijano odločbo, k spoštovanju pravnomočne odločbe, ki zavezuje UKC Ljubljana k sanaciji strehe ter k pridobitvi odgovorov s strani UKC Ljubljana na postavljena vprašanja.

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob odstopu pritožbe je dodatno pojasnil, da pritožba prosilca obsega dva sklopa, in sicer prvi del, ki se nanaša na izpodbijano odločbo in drugi del, ki se nanaša na zahtevo po odgovornosti in podrobna pojasnila UKC Ljubljana ter spoštovanje pravnomočne odločbe. Drugi del je bil odstopljen v pristojno reševanje strokovnim službam ministrstva. Glede prvega dela pritožbe je organ poudaril, da je ponovno preveril izpodbijano odločbo in pri tem ugotovil, da z dodatnimi dokumenti ne razpolaga ter da so ugotovitve glede obstoja izjeme po 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ utemeljene. Izpostavil je, da je bilo predmetno mnenje sestavljeno v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in je del sodnega postopka, ki je še v teku. Dodal je, da se je s podajo mnenja UKC Ljubljana na zahtevo ministrstva, ki je sicer v odnosu javnega zavoda in ustanovitelja (oziroma organa, ki za ustanovitelja izvaja njegove pravice in dolžnosti), vzpostavilo razmerje med tema organoma, katerega bistvo je v t.i. zaupnem odnosu, zato se takšen odnos, čeprav gre za dva različna organa, razume kot notranje delovanje oziroma dejavnost organa. Njegovo razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, pri čemer je ta motnja vezana na konkretni sodni postopek, ki je še v teku. Prav tako je dodatno pojasnil, da v času vodenja in odločanja o zahtevi prosilca z dne 11. 4. 2024 ni razpolagal z morebitnimi drugimi dokumenti, niti z njimi ne razpolaga tekom obravnave pritožbe zoper izpodbijano odločbo.

Dne 20. 6. 2024 je organ IP posredoval dopolnitev odstopa pritožbe, in sicer elektronski sporočili prosilca z dne 5. 6. in 6. 6. 2024, v katerih slednji zahteva ponovno preučitev pritožbe glede dostopa do informacij javnega značaja, med drugim tudi zaradi dejstva, da sodni postopek ni v teku, kot to napačno v izpodbijani odločbi navaja organ.

(6) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije. Navedeno je IP prejel dne 5. 6. 2024 ter dne 18. 6. 2024. Nadalje je IP pri obravnavi predmetne zadeve ugotovil, da organ v postopek odločanja kot stranko, na katere pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala njegova odločitev, ni pozval Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju UKC LJ), zato je slednje storil IP. Ta ga je seznanil, da se del zahtevane dokumentacije (mnenje) nanaša nanj in da lahko, če želi v postavljenem roku prijavi stransko udeležbo v zadevi. UKC LJ v postavljenem roku ni priglasil stranske udeležbe.

Pritožba je delno utemeljena.

(7) IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(8) Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do določene dokumentacije zaradi neobstoja le-te in dostop do določene dokumentacije zaradi obstoja izjeme po 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP je v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena.

(9) Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki mi jo ta še ni poslal v zvezi z Japljevo in jo je prejel s strani UKC LJ kot odgovor na njegove pripombe. Ob tem je dodal, da prosi za dokumentacijo od dne 1. 1. 2024 dalje, saj mu je staro dokumentacijo organ poslal že v predhodnem mailu. Prosilec v pritožbi od IP zahteva, da organu naloži posredovanje vseh dokumentov, ki jih je zahteval, vključno s pravnim mnenjem, dostop do katerega mu je bil zavrnjen na podlagi 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(10) Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP organ pozval k dostavi dokumentacije in pojasnil. Ta je na poziv IP:

- ali razpolaga z dokumentacijo od dne 1. 1. 2024 do dne 11. 4. 2024 (datum vložitve zahteve) v zvezi z Japljevo, ki prosilcu še ni bila posredovana in jo je prejel kot odgovor UKC LJ na njegove pripombe odgovoril, da z morebitno dodatno dokumentacijo v predmetni zadevi v tem obdobju ne razpolaga ter

- ali dokumentacijo, ki jo v zahtevi z dne 11. 4. 2024 navaja prosilec vodi v eni ali več različnih zadevah odgovoril, da dokumentacijo vodi v eni zadevi, in sicer v zadevi št. 478-18/2022-2711. Organ je navedenemu odgovoru priložil tudi popis spisa citirane zadeve.

(11) IP je vpogledal v popis spisa št. 478-18/2022-2711, v katerega se knjižijo dokumenti v zvezi z nepremičnino na Japljevi 4 in ugotovil, da so v obdobju od dne 1. 1. 2024 do dneva vložitve zahteve, tj, dne 11. 4. 2024, evidentirani trije dokumenti, ki se nanašajo na komunikacijo organa in UKC LJ, in sicer gre za dokumente z dne 14. 3. 2024, z dne 5. 4. 2024 ter z dne 8. 4. 2024, ki so bili prosilcu že posredovani (razen priloge k dokumentu z dne 8. 4. 2024, tj. pravnega mnenja v zvezi s podajo tožbe). Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, razen z že posredovanimi, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(12) Nadalje je IP presojal odločitev organa, s katero je zaradi obstoja izjeme po 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do priloge dopisa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana št. 063-0020/2020/0058 z dne 8. 4. 2024, tj. dostop do »Pravnega mnenja v zvezi s podajo tožbe/nasprotne tožbe v zvezi s pravnim postopkom Žleb gradnje d.o.o. – UKC Ljubljana«. IP se v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13) V skladu s 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Z navedeno izjemo lahko tako organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za podatek:

- ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in

- bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov oziroma podatkov je pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse , ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka in kdaj ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

(14) Upoštevaje navedeno je IP pozval Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče), da mu posreduje določena pojasnila oziroma mnenje v zvezi z zadevo, ki jo vodi pod opr. št. IX Pg 860/2023. IP je tako prosil sodišče, da mu sporoči, ali je v zvezi s predmetno zadevo postopek še v teku (če je, v kakšni fazi je postopek) ter ali bi z razkritjem zahtevanega pravnega mnenja nastale škodne posledice za vodenje postopka in kakšne bi te bile.

(15) Okrožno sodišče v Ljubljani je, z dopisom št. Su 21/2024 z dne 26. 6. 2024, obvestilo IP, da sodni postopek št. IX Pg 860/2023 še poteka in je v začetni fazi odločanja ter dodalo, da dokazni postopek v zadevi še ni bil izveden. Dokler zadeva ni pravnomočno končana, ni možno izključiti, da ne bi, zaradi razkritja listin iz sodnega spisa, nastale škodljive posledice za izid postopka. Po mnenju sodišča vedno obstajajo zadržki po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za posredovanje dokumentov, ki so sestavni del sodnega spisa, vse dokler sodni postopek ni pravnomočno končan.

(16) Ker iz odgovora sodišča ni izhajalo, ali je »Pravno mnenje v zvezi s podajo tožbe/nasprotne tožbe v zvezi s pravnim postopkom Žleb gradnje d.o.o. – UKC Ljubljana« del sodnega spisa, je IP sodišče zaprosil za posredovanje navedene informacije. Dne 8. 7. 2024 je sodišče IP sporočilo, da navedeno mnenje ni del sodnega spisa.

(17) Upoštevaje pojasnilo Okrožnega sodišča v Ljubljani ter dejstvo, da je namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka in ne morebiti varovanje interesov strank v postopku, IP ugotavlja, da navedena izjema v konkretnem primeru ni podana, ker se zahtevano pravno mnenje ne nahaja v sodnem spisu in posledično ni del dokumentacije, ki je lahko varovana s predmetno izjemo.

 (18) Ker IP torej ni ugotovil obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal obstoj izjeme notranjega delovanja, na katero se je v zvezi z omenjenim mnenjem prav tako skliceval organ.

(19) Izjemo notranjega delovanja določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,

2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost.

(20) IP je vpogledal v posredovano mnenje in ugotovil, da je prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa v konkretnem primeru izpolnjen. Zahtevani dokument je namreč mnenje, ki ga je UKC Ljubljana sestavil na zahtevo organa v zvezi s postopanjem glede določene odprte zadeve. Torej gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem, torej dokument v zvezi z obveščanjem resornega ministrstva glede posamezne zadeve. IP zato pritrjuje navedbam organa v odstopu pritožbe, v katerem ta navaja, da se je s podajo tega mnenja med njim in UKC Ljubljana vzpostavilo razmerje, katerega bistvo je v t.i. zaupnem odnosu in da gre zato za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. notranjo dejavnostjo organa. Da sta organ in UKC Ljubljana v takšnem razmerju, meni očitno tudi prosilec, ki se je potem, ko s strani UKC Ljubljana ni prejel odziva na njegove pripombe, s pisanji obrnil na organ. Ravno slednja pa so bila povod za poziv UKC Ljubljana za pojasnila glede okoliščin posamezne zadeve.

(21) Ne glede na obstoj prvega kriterija, pa mora zahtevani dokument prestati še t. i. škodni test, v okviru katerega je treba oceniti, ali bi razkritje tega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. IP je ob vpogledu v zahtevano mnenje ugotovil, da to v določenih delih vsebuje navedbe o notranjem razmišljanju organa, tj. njegovem mnenju in ugotovitvah glede možnosti uveljavljanja pravnih sredstev. Gre za navedbe, ki so namenjene pripravi odločitve UKC Ljubljana, kako postopati v določenem primeru. Zahtevano mnenje predstavlja tako korespondenco med dvema organoma (med organom in UKC Ljubljana), kot dokument, ki je namenjen pripravi odločitve UKC Ljubljana v zvezi z uveljavljanjem pravnih sredstev v odprtem sodnem postopku. V mnenju se pojavljajo usmeritvena navodila, smernice, vprašanja itd., ki so bila sestavljena z namenom, da lahko UKC Ljubljana čim bolje zavaruje svoje interese. Po oceni IP bi razkritje pravnega mnenja v navedenem obsegu javnosti povzročilo motnje pri delovanju organa, saj pravno mnenje vsebuje napotitve in pojasnila, kako ravnati na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov organa v konkretnem (odprtem) primeru. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil in odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Nasprotno pa je IP ugotovil glede posameznih kronoloških dejstev o poteku pravdnega postopka ter posameznih pravnih podlag, za katere IP ocenjuje, da njihovo razkritje ne bi povzročilo motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Upoštevaje navedeno je v obravnavani zadevi možno uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega mnenja, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22) V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da se organ ne more sklicevati na izjeme zato, da bi prikrival dokumente, ki so v javnem interesu, IP pojasnjuje, da drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih, ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je interesantno za javnost oz. kar je interesantno za posameznike, ki so posredno ali neposredno povezani z določeno tematiko, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Prosilec navaja, da ima javnost pravico vedeti kako se izvajajo postopki, zlasti, ko gre za vprašanja, povezana z javnim zdravjem in delovanjem javnih zdravstvenih ustanov. Argumente za obstoj javnega interesa je slednji navedel zelo na splošno. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, kot izhajajo iz pritožbe, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni uspel dovolj konkretno navesti razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav v delu podatkov, varovanih z izjemo notranjega delovanja.

(23) Po pregledu spisovne dokumentacije ter pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(24) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(25) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka