prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

Datum: 08.08.2024
Številka: 090-192/2024
Kategorije: Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti

POVZETEK:

Organ je prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na plače in pravice zdravnikov in drugih javnih uslužbencev v zdravstvu, in sicer zaradi izjem po 8., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so podani pogoji za obstoj izjeme varstva notranjega delovanja organa in da javni interes za razkritje ne prevlada nad interesom varstva notranjega delovanja organa. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-192/2024/10

Datum: 8. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), št. PSS-15/2024-12/9 z dne 24. 4. 2024, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-9/2024-2711-4 z dne 8. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca, št. PSS-15/2024-12/9 z dne 24. 4. 2024, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE, št. 090-9/2024-2711-4 z dne 8. 4. 2024, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo št. PSS-15/2024-12/3 z dne 29. 1. 2024, na podlagi ZDIJZ, zahteval posredovanje podatkov, dokumentov in elektronske korespondence, ki se nanašajo na aktivnosti in sodelovanje organa pri pripravi, sprejemanju gradiva in stališč organa, Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) in vladne pogajalske skupine ter pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki se nanašajo na plače in pravice javnih uslužbencev v zdravstvu (brez zdravnikov) do vložitve zahteve. Dodal je, da zahteva vse dokumente, kopije zaznamkov ali pisarniških odredb na dokumentih, izpis iz evidence dokumentarnega gradiva s podatki o dodeljevanju dokumentarnega gradiva in vse elektronske korespondence, ki so povezane z navedenimi postopki in aktivnostmi. Kot način seznanitve je določil posredovanje v elektronski obliki na naveden naslov e-pošte.

(2) Prosilec je istega dne z zahtevo št. PSS-15/2024-12/4, na podlagi ZDIJZ, zahteval tudi posredovanje podatkov, dokumentov in elektronske korespondence, ki se nanašajo na aktivnosti in sodelovanje organa pri pripravi, sprejemanju gradiva in stališč organa, Vlade in vladne pogajalske skupine ter pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki se nanašajo na plače in pravice iz delovnega razmerja zdravnikov do vložitve zahteve. Dodal je, da zahteva vse dokumente, kopije zaznamkov ali pisarniških odredb na dokumentih, izpis iz evidence dokumentarnega gradiva s podatki o dodeljevanju dokumentarnega gradiva in vse elektronske korespondence, ki so povezane z navedenimi postopki in aktivnostmi. Kot način seznanitve je določil posredovanje v elektronski obliki na naveden naslov e-pošte.

(3) Organ je s sklepoma, št. 090-9/2024-2711-2 z dne 14. 2. 2024 in št. 090-9/2024-2711-3 z dne 14. 2. 2024, zaradi obsežnosti zahtev, podaljšal rok za odločanje za 30 delovnih dni.

(4) Organ je nato o zahtevi prosilca odločil s sklepom in odločbo št. 090-9/2024-2711-4 z dne 8. 4. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). S sklepom je organ združil zahtevi v en postopek, z odločbo pa odločil o dostopu do zahtevanih dokumentov in dostop do posameznih dokumentov prosilcu zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi odločbe izpostavil prvi odstavek 4. člena ZDIJZ ter ugotovitvi, da se zahtevi nanašata na obdobje od 22. 6. 2022 do vložitve zahteve 29. 1. 2024 in da posameznih dokumentov ne more posredovati zaradi izjem od po 6. členu ZDIJZ. V nadaljevanju obrazložitve odločbe je izpostavil za tam naštete dokumente izjemi po 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z izjemo varstva dokumentov v izdelavi je navedel, da bi dostop do tovrstnih dokumentov onemogočil izvajanje nemotenih postopkov odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanja znotraj organov in med organi, v času priprave zadeve. Navedeni dokumenti namreč niso sami po sebi zaključene celote in nimajo podpisa izdelovalca oziroma odgovorne osebe. Znotraj organa prav tako še vedno poteka posvetovanje in dokument je znotraj organa še vedno v postopku izdelave oziroma presoje, saj glede njega ni bil izven organa posredovan noben izhodni dokument. Poudaril je, da gre v teh primerih za občutljivo materijo in bi morebitno razkritje zagotovo povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine v smislu, kot to določa 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je navedel, da bi zahtevani podatki iz določenih dokumentov razkrili postopke oziroma način dela organa oziroma njegovo interno politiko, proces notranjega razmišljanja in oblikovanja notranjih navodil in načrtov. Iz njih bi izhajala taktika in metodika dela organa, kar bi ogrozilo njegovo delovanje v smislu te izjeme. Pri izpostavljenih dokumentih gre namreč za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika (še več, politika delovanja celotne vladne pogajalske skupine, kar zajema številna druga ministrstva in tudi Vlado). Namen te izjeme je tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja ministrstva (in Vlade), saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Interna mnenja, nasveti, izmenjava pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, morajo namreč biti varovana. Organ je glede varstva upošteval načelo razumnosti in v tej luči izvedel presojo v vsakem konkretnem primeru dokumenta posebej. Ob tem je opozoril, da je upoštevajoč ustaljeno prakso treba pojem »motnje« razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. Z resno ogroženostjo je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (tj. za organ in posledično celotno Vlado oziroma konkretne pogajalske skupine in tudi vseh ostalih pogajalskih skupin za celotni javni sektor). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Razkritje teh podatkov bi predstavljalo nepredstavljivo škodo ne le za organ, temveč tudi za ostale pogajalce na strani Vlade (v vlogi delodajalca) in neposredno vplivalo oziroma verjetno celo onemogočilo nadaljnja pogajanja. Glede dokumentov, ki so nastali oziroma bili sestavljeni v zvezi z mediacijskim postopkom med Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije - Fides in Vlado, pa je izpostavil izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter se do nje tudi opredelil. Med drugim je poudaril, da je eden temeljnih načel mediacije ravno načelo zaupnosti, kar pomeni, da se vse, kar je izrečeno v postopku mediacije, šteje za zaupno. Razkritje tovrstnih podatkov oziroma dokumentov bi ne le škodilo interesu konkretnega (mediacijskega) postopka, temveč tudi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in utegnilo povzročiti tudi napačno razumevanje vsebine teh dokumentov. Izjema iz 8. točke se nanaša na vse vrste sodnih postopkov, ki so v teku, pri tem pa je treba opozoriti, da navedeno še toliko bolj velja za mediacijske postopke, saj je načelo zaupnosti in izključena javnost ključna za njegovo uspešno izvedbo. Pojasnil je še, da pri podatkih, ki niso bili posredovani, ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar predvideva ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena, zato izjema od izjem ne pride v poštev.

(5) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 24. 4. 2024, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega predpisa in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ocenil je, da organ samo navaja in razlaga vsebino 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter pavšalno trdi, da gre za dokumente, ki niso v celoti napisani oziroma izdelani kot zaključena celota s strani osebe ali oseb, ki dokument pripravljajo. V nadaljevanju je nato izpostavil posamezne navedbe organa in glede na te navedbe organa ocenjuje, da je bil materialni predpis napačno uporabljen in da dejansko stanje v smislu prevladujočega javnega interesa za razkritje ni bilo pravilno ugotovljeno oziroma sploh ni bilo ugotovljeno. Organ je pri ugotavljanju pogojev za dostop odločal na podlagi lastnega mnenja o namenu zakonskih določb ZDIJZ in samovoljno ter zmotno zavzel stališče, na podlagi katerega je zavrnil posredovanje informacij javnega značaja. Meni, da so navedbe organa pavšalne ter namenjene zgolj očitnemu izogibanju posredovanja informacij javnega značaja javnosti in zavlačevanju. Dopušča sicer možnost, da bi bili podatki, ki so bili izpostavljeni samo v mediacijskem postopku med zdravniki in Vlado, občutljivi, vendar izpostavlja, da je do te mediacije prišlo šele v drugi polovici marca 2024, prosilec pa je zahteval dostop do informacij, ki so nastale pred vložitvijo zahteve. Poudaril je še splošno znano stališče, da so javnosti prosto dostopni tisti podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem dela javnega uslužbenca oziroma pri javnih funkcionarjih v povezavi z opravljanjem javne funkcije. Zahtevanih podatkov ni mogoče šteti kot neke druge informacije, saj so prav zahtevane informacije neposredno povezane z odločanjem o porabi javnih sredstev in opravljanjem dela javnih uslužbencev ter javnih funkcionarjev. Prav tako organ ni utemeljil zavrnitve posredovanja podatkov z določeno stopnjo zaupnosti oziroma varovanja zahtevanih informacij, ki bi bili tudi dejansko opredeljeni z določeno stopnjo tajnosti, ampak se je samovoljno odločil za varovanje informacij in z odločbo zavrnil posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja. Na podlagi navedenega tako pričakuje, da bo organ posredoval zahtevane informacije javnega značaja. IP predlaga, da postopa po 242. členu ZUP, pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči na novo tako, da sledi zahtevi prosilca. Podredno pa predlaga, da ravna po 251. členu ZUP, pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo organu v ponovno odločanje.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom št. 090-9/2024-2711-10 z dne 21. 5. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil USB ključek, posredovan prosilcu z dopisom z dne 17. 5. 2024. V odstopu je med drugim navedel, da je prosilec naknadno predložil pooblastilo št. PSS-3/2023-2 z dne 8. 11. 2023, iz katerega izhaja, da je Igor Ručigaj upravičena oseba za vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja oziroma predmetne pritožbe. V zvezi z navedbami prosilca, da je bil v postopku izdaje odločbe napačno uporabljen materialni predpis in da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, oziroma sploh ni bilo ugotovljeno, je navedel, da je po prejemu popolne pritožbe v skladu z 242. členom ZUP preveril tudi, ali je pritožba utemeljena in možnost izdaje nadomestne odločbe ter ugotovil, da pogoji za izdajo nadomestne odločbe niso izpolnjeni, saj zahtevi iz razlogov obstoja izjem na podlagi 6. člena ZDIJZ ni mogoče ugoditi. Meni namreč, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, materialni predpis pa pravilno uporabljen.

(7) Na poziv IP, št. 090-192/2024/3 z dne 18. 6. 2024, je organ 1. 7. 2024 posredoval IP del dokumentov, dostop do katerih je prosilcu zavrnil, ter nato, po podaljšanju roka za posredovanje dokumentacije, 11. 7. 2024 še preostali del dokumentacije.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(11) Predmet presoje IP so bili tako dokumenti, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, in sicer:

- zadeva št. 101-9/2022-2711:

• sindikalni protipredlog in argumentacije z dne 21 10. 2022,

• POPRAVEK - sindikalni protipredlog in argumentacije z dne 21. 10. 2022,

• Posredovanje predlogov sprememb kolektivnih pogodb dejavnosti glede števila dni letnega dopusta z dne 21.4. 2023,

- zadeva št. 101-13/2022-2711:

• POGAJANJA 2022 (nov mandat) - Posredovanje gradiva v zvezi z uvodnim sestankom s sindikati pred pričetkom pogajanj z dne 24. 8. 2022 in informacij glede nadaljnjega poteka pogajanj z dne 19. 9. 2022,

• Posredovanje končne verzije zapisnika uvodnega sestanka s sindikati pred pričetkom pogajanj z dne 24. 8. 2022,

• Posredovanje gradiva v povezavi s 1. sejo pogajalske komisije za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi – tarifni del in Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije - tarifni del z dne z dne 23. 9. 2023,

• Vabilo na pogajanja z dne 26. 9. 2022,

• Posredovanje predloga zapisnika 1. seje pogajalske komisije za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi – tarifni del in Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije - tarifni del z dne 26. 9. 2022,

• RE: POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Posredovanje predloga zapisnika 1. seje pogajalske komisije za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi - tarifni del in Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdrav z dne 28. 9. 2022,

• Zapisnik 1. seje pogajalskih skupin za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi - tarifni del in Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije – tarifni del z dne 2. 9. 2022,

• Posredovanje predloga z dne 7. 10. 2022,

• Vabilo na pogajanja 3. 10. 2022,

• Zapisnik seje pogajalskih skupin za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi - tarifni del, Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije - tarifni del in Aneksa k Posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike I z dne 17. 10. 2022,

• Posredovanje zapisnika z dne 17. 10. 2022,

• Predlog sindikata Dens z dne 17. 10.2022,

• RE: POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Vabilo na pogajanja - dopolnitev predloga vlade z dne 19. 10. 2022,

• FW: POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Posredovanje zapisnika z dne 19. 10. 2022,

• Razlaga novih delovnih mest v laboratorijski medicini z dne 24. 10. 2022,

• Sindikalni predlog za pogajanja 20. 10. 2O22.xlsxz dne 24. 10. 2022,

• Posredovanje zapisnikov z dne 24. 10. 2022,

• Posredovanje predloga z dne 24. 10. 2022,

• Vabilo na pogajanja z dne 28. 10. 2022,

• Fwd: Fwd: POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Prošnja za opredelitev do novih delovnih mest z dne 4.11. 2022,

• Dopolnitev predloga z dne 10. 11. 2022,

• Posredovanje zapisnikov z dne 11. 11. 2022,

• Finančni učinki z dne 15. 11. 2022,

• FW: POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Finančni učinki z dne 17. 11. 2022,

• Delovna mesta začetka zdravnikove karierne poti z dne 18. 11. 2022,

• POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Vabilo na pogajanja,

• Re: POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Posredovanje zapisnikov in čistopisa nabora delovnih mest z dne 22. 11.2022,

• Posredovanje predloga z dne 22. 11. 2022,

• Predlog popravkov obeh zapisnikov z dne 22. 11. 2022,

• Posredovanje zapisnikov z dne 22. 11. 2022,

• Posredovanje zapisnikov z dne 24. 11. 2022,

• Posredovanje zapisnikov z dne 29. 11. 2022,

• RE: POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Vabilo na pogajanja z dne 29. 11. 2022,

• Pripombe na zapisnik z dne 29. 11. 2022,

• Posredovanje zapisnikov z dne 29. 11.2022,

• zapisnik_23.11.2022_osnutek-SDZNS z dne 30. 11 2022,

• POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) z dne 5. 12. 2022,

• Posredovanje zapisnika z dne 6. 12. 2022,

• Predlog zapisnika seje pogajalske komisije 29. 11.2022 z dne 7. 12. 2022,

• Dogovor o plačah za zdravstvo in socialno varstvo z dne 19. 12. 2022,

• Posredovanje vladnega gradiva v medresorsko usklajevanje z dne 20. 12. 2022,

• Re: POGAJANJA 2022 - ZDRAVSTVO (nov mandat) - Posredovanje vladnega gradiva v medresorsko usklajevanje z dne 19. 12. 2022,

• Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev in o realizaciji Dogovora o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanju pogajanj in osnutek Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva z dne 21. 12. 2022,

• Posredovanje zapisnikov z dne 23. 12. 2022,

• Odgovor Vlade Republike Slovenije na stavkovne zahteve FIDES ? v medresorsko usklajevanje SVZ z dne 4. 1. 2023,

• Odgovor Vlade Republike Slovenije na stavkovne zahteve FIDES - mnenje BP z dne 5. 1. 2023,

• Odgovor Vlade Republike Slovenije na stavkovne zahteve FIDES ? predlog za obravnavo, z dne 5. 1. 2023,

• Splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov - Sklep vlade z dne 6. 1. 2023,

• Posredovanje vladnega gradiva v medresorsko usklajevanje z dne 18. 1. 2023,

• Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva - mnenje BPP z dne 19. 1. 2023

• Pogajanja 2022 - Pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o usklajevanju vrednosti plačnih razredov plačne lestvice - Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva - predlog za obravnavo - mnenje M z dne 20. 1. 2023,

• Posredovanje vladnega gradiva v medresorsko usklajevanje - ponovno z dne 23. 1. 2023,

• Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva - mnenje BPP z dne 23. 1. 2023,

• Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ? predlog za obravnavo - Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva - odziv MJU z dne 23. 1. 2023,

• Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ? predlog za obravnavo z dne 23. 1. 2023,

• Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ? predlog za obravnavo z dne 24. 1. 2023,

• Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ? predlog za obravnavo – Posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva - ponovni odziv MJU z dne 24. 1. 2023,

• Uvodno srečanje za oblikovanje sistemskih sprememb na področju plač – MDDSZ z dne 27. 1. 2023,

• Osnutek zapisnika uvodnega srečanja 27. 1. 2023 z dne 7. 2. 2023,

• Posredovanje zapisnika z dne 13. 2. 2023,

• FW: Sporazum o določitvi letnega dopusta po 5. točki 36. člena KPZSV z dne 13. 10. 2023,

- Zadeva št. 101-4/2023-2711:

• Posredovanje gradiv z dne 21. 2. 2023,

• RE: POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - Posredovanje gradiv z dne 22. 2. 2023,

• RE: POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - Posredovanje gradiv z dne 22. 8. 2023,

• Posredovanje gradiva z dne 23. 2. 2023,

• Tabela delovnih mest z dne 27. 2. 2023,

• Posredovanje zapisnikov z dne 28. 2. 2023,

• Pripombe z dne 1. 3. 2023,

• FIDES-ov koncept vsebin plačnega stebra in dogovor o obsegu pogajanj z dne 3. 2023,

• FIDES-ov koncept vsebin plačnega stebra in dogovor o obsegu pogajanj - popravek dokumenta z dne 7. 3. 2023,

• Re: POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - Posredovanje gradiva 8. 3. 2023,

• Problematika plač plačne skupine B v javnih zdravstvenih zavodih z dne 9. 3. 2023,

• POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - Posredovanje gradiva 14. 3. 2023,

• Posredovanje zapisnikov 14. 3. 2023,

• RE: POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 – Posredovanje gradiva 15. 3. 2023,

• Posredovanje gradiva v seznanitev z dne 16. 3. 2023,

• Posredovanje zapisnikov z dne 21. 3. 2023,

• Vabilo na pogajanja z dne 24. 3. 2023,

• Posredovanje zapisnika z dne 28. 3. 2023,

• Osnutek zapisnika pogajalske seje z dne 22. 3. 2023 z dne 28. 3. 2023,

• Posredovanje osnutka dogovora z dne 28. 3. 2023,

• Posredovanje gradiva v seznanitev z dne 29. 3. 2023,

• Posredovanje gradiv z dne 29. 3. 2023,

• POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - posredovanje gradiva z dne 31. 3. 2023,

• Posredovanje gradiv z dne 31. 3. 2023,

• Posredovanje gradiva v seznanitev z dne 31. 3. 2023,

• Posredovanje zapisnikov z dne 4. 4. 2023,

• RE: POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 – Posredovanje zapisnikov 6. 4. 2023,

• POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - Odziv FIDES na vladno opredelitev z dne 11. 4. 2023,

• Posredovanje zapisnika z dne 12. 4. 2023,

• Posredovanje gradiva v seznanitev - odziv in predlogi sindikat FIDES z dne 12. 4. 2023,

• Posredovanje zapisnika z dne 14. 4. 2023,

• Odgovor na odziv FIDES-a na vladni odziv na sindikalne predloge za oblikovanje plačnega sistema v zdravstvu in socialnem varstvu z dne 16. 4. 2023,

• POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - Pripombe na zapisnik z dne 17. 4. 2023,

• Posredovanje zapisnika z dne 18. 4. 2023,

• POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - Posredovanje zapisnika z dne 24. 4. 2023,

• Posredovanje gradiva - Spremni dopis z dne 26. 4. 2023,

• Vabilo na pogajanja in posredovanje gradiva 26. 4. 2023,

• NASLOVNIKI z dne 26. 4. 2023,

• Vabilo na pogajanja in posredovanje gradiva z dne 3. 5. 2023,

• ODZIV FIDES - POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 z dne 7. 5. 2023,

• Posredovanje gradiva v seznanitev - odziv in predlogi sindikat FIDES z dne 8. 5. 2023,

• PREDLOG DENSA ZA NOVO PLAČNO LESTVICO z dne 9. 5. 2023,

• Posredovanje gradiva v seznanitev - odziv in predlogi sindikata DENS z dne 9. 5. 2023,

• Posredovanje zapisnika z dne 10. 5. 2023,

• Vabilo na pogajanja - predlog z dne 10. 5. 2023,

• Odgovor po dopisu MZ Št. 101-472023/107 z dne 11.5. 2023 z dne 12. 5. 2023,

• POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - Pripombe FIDES na zapisnik z dne 15. 5. 2023,

• Posredovanje zapisnika z dne 16. 5. 2023,

• Posredovanje zapisnika z dne 17. 5. 2023,

• Posredovanje manjkajočih dokumentov 26. 5. 2023,

• Pogajanja za plačni steber javnih uslužbencev v zdravstvu in socialnem varstvu in javne uslužbence plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna - Vabilo - plačni steber, 31. 5. 2023 ob 10.00 z dne 30. 5. 2023,

• Predlog Sindikata socialnega zavarovanja Slovenije za odpravo nesorazmerij z dne 8. 6. 2023,

• Pogajanja za plačni steber javnih uslužbencev v zdravstvu in socialnem varstvu javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javne uslužbence plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna - Osnutek zapisnika seje PK ZSV 21. 6. 2023 z dne 24. 6. 2023,

• Pogajanja za plačni steber javnih uslužbencev v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javne uslužbence plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna - Gradivo (odziv FIDES) z dne 10. 7. 2023,

• Drugi vladni predlog - DM PS E in F - pogajanja ZSV - odziv do 12.00 danes z dne 10. 7. 2024,

• Predlog sprememb glede števila dni dopusta letno z dne 10.7. 2023,

• Predlogi ministrstev za spremembo kolektivnih pogodb dejavnosti glede števila dni letnega dopusta - Poziv za posredovanje predloga členov kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev zaradi znižanja števila dni letnega dopusta z dne 13. 9. 2023,

• Posredovanje predloga sprememb kolektivnih pogodb glede števila dni dopusta letno - v medresorsko usklajevanje z dne 14. 9. 2023,

• Posredovanje predloga sprememb kolektivnih pogodb glede števila dni dopusta letno z dne 21. 9. 2023,

• Protipredlog SSZS z dne 6. 10. 2023,

• FW: Protipredlog SSZS z dne 11. 10. 2023,

• Medresorska delovna skupina za odpravo nesorazmerij v plačah - Gradivo - delovna verzija predloga uvrstitev delovnih mest plačne skupine B v plačne razrede z dne 17.10. 2023,

• Predlog sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS (realizacija sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev) z dne 19. 10. 2023,

• Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije - Dopis MZ - odstop z dne 19. 10. 2023,

• Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije - Dopis FIDES z dne 9. 11. 2023,

• FW: Vabilo - steber, 22. 11. 2023 ob 10.00 0100-482/2023-3130-91 z dne 21. 11. 2023,

• Odgovor na poziv k pričetku pogajanj za rešitev stavkovnih zahtev z dne 22. 12. 2023,

• Vročitev dokumentov ob napovedi splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov z dne 22. 12. 2023,

• Poziv Vladi k pričetku pogajanj o stavkovnih zahtevah - 22-12-2023 z dne 26. 12. 2023,

• Fides, napoved stavke zdravnikov - 9. 1. 2024 + 15. 1. 2024 z dne 27. 12. 2023,

• FW: Vročitev dokumentov ob napovedi splošne stavke - BGP KRANJ z dne 28. 12. 2023,

• Vročitev dokumentov ob napovedi splošne stavke - SB SEŽANA z dne 28. 12. 2023,

• Seznanitev z napovedano splošno stavko sindikata FIDES na NIJZ z dne 28. 12. 2023,

• Napoved splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov z dne 3. 1. 2024,

• Izhodišča za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES z dne 5. 1. 2024,

• Poziv Vladi k pričetku pogajanj o stavkovnih zahtevah - 05-01-2024 z dne 8. 1. 2024,

• Izhodišča za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES - odziv MJU 007-8/2024-3130-4 z dne 8. 1. 2024,

• Izhodišča za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES - Mnenje brez pripomb s pridržkom z dne 8. 1. 2024,

• Izhodišča za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES predlog za obravnavo z dne 8. 1. 2024,

• Izhodišča za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES - NUJNO: Izhodišča za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES z dne 8. 1. 2024,

• o Izhodišča za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega FIDES predlog za obravnavo z dne 8. 1. 2024,

• Izhodišča za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES - predlog za obravnavo z dne 8. 1. 2024,

• Imenovanje vladne pogajalske skupine v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES predlog za obravnavo z dne 8. 1. 2024,

• Napoved splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov - Sklep vlade z dne 9. 1. 2024,

• Zagotovitev dodatnih finančnih sredstev iz državnega proračuna v primeru dviga plač v zdravstvu in poziv za čim prejšnji dogovor v pogajanjih o stavkovnih zahtevah Fidesa - Dopis MZ, MJU; MF - odstop z dne 22. 1. 2024,

• poziv 1002-89/2024-3130-1 z dne 24. 1. 2024,

• zelo nujno - ponovni poziv 1002- 89/2024-3130-11 z dne 30. 1. 2024,

• RE: POGAJANJA O NOVEM PLAČNEM SISTEMU 2023 - odgovor – Ana Rajner z dne 31. 1. 2024,

• Prenova plačnega sistema javnega sektorja in odprava nesorazmerij v osnovnih plačah - Odgovor za posredovanje anomalij iz resorne pristojnosti z dne 5. 2. 2024,

• FW: GRADIVA FIDES - Koncept plačnega stebra z dne 5. 2. 2024,

• FW: Gradivo - priloge zapisnikov z dne 6. 2. 2024,

• FW: Gradivo 1002-79/2024-3130-37 z dne 27. 2. 2024,

• FW: Gradivo 1002-79/2024-3130-44 z dne 28. 2. 2024.

(12) Ker je organ zavrnil dostop do predhodno navedenih dokumentov na podlagi izjem od prostega dostopa po 8., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(13) Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(14) Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(15) IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov.[1] Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

(16) IP ugotavlja, da se zahtevana dokumentacija nanaša na pogajanja v zvezi s plačami in drugimi pravicami iz delovnega razmerja za zdravnike in druge zaposlene v zdravstvu, ki še niso zaključena. Postopek pogajanj že sam po sebi implicira iskanje kompromisov, ki so plod podajanja različnih predlogov, presoje teh predlogov in iskanja rešitev, ki so sprejemljive za obe pogajalski strani. Vse to pa poteka le med samimi udeleženci pogajanj. Vsebina pogajanj se tekom postopka praviloma spreminja in prilagaja dejanski situaciji, prav tako je končni rezultat pogajanj vedno odvisen tudi od pogajalske moči posamezne strani. Iz dokumentov je razvidna tako vsebina pogajanj v smislu konkretnih predlogov, možnih rešitev in odgovorov ter odzivov in stališč na podane predloge, podrobnih razlogov za sprejete odločitve, ki izkazujejo, kako je organ razmišljal in presojal informacije, na podlagi katerih je sprejemal odločitve (ki so prav tako vsebovane v obravnavanih dokumentih). Po vsebini gre torej za dokumente, ki se nanašajo na notranje delovanje organa, saj vsebujejo podatke oziroma informacije, iz katerih je razvidno, kako je organ oblikoval svojo politiko, oziroma kako je potekal postopek notranjega razmišljanja organa v okviru zadevnih pogajanj. IP ugotavlja, da je glede dokumentov, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, nedvomno izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(17) V zvezi z drugim pogojem za izpolnitev izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa morajo obravnavani dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. specifični škodni test, kar pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa.^{^[2]} Glede na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče), npr. Sklep X Ips 320/2010, z dne 1. 9. 2011, je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnja procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Iz sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 1613/2011-28 izhaja, da »jezikovna razlaga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kaže na to, da je možno zavrniti prosilcu dostop do zahtevane informacije iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, pod pogojem, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Motnje – pri delovanju organa – pomenijo (po slovarju slovenskega knjižnega jezika) pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa). Z resno ogroženostjo (po definiciji istega slovarja) je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije po navedeni jezikovni razlagi bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri pa je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije.« (13. odstavek sodbe X Ips 1613/2011-28).

(18) IP se po pregledu dokumentov, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, strinja s stališčem organa, da bi lahko razkritje pogajalskih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju organa. IP tako sledi argumentom organa tudi glede razlogov, zaradi katerih mora biti vsebina zahtevanih dokumentov glede pogajanj, ki še potekajo, varovana, in se v izogib ponavljanju, nanje sklicuje. Z razkritjem dokumentov o pogajanjih bi se lahko razkrila strategija organa, s čimer bi se lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa v fazi, ko pogajanja še potekajo ter oslabil pogajalski položaj organa. Komunikacija oziroma razprava znotraj pogajanj, v katerih so izražena stališča in mnenja, povzetki dogajanj ali izvedenih nalog oziroma načrtovanih nalog je nedvomno namenjena interni uporabi za vsebinsko delo organa. Iz navedenega razloga je po oceni IP izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, to je, da bi z razkritjem nastale motnje pri delovanju organa. Ob tem IP ponovno poudarja, da ni treba, da razkritje že resno ogrozi proces odločanja institucije, ampak je pri tej izjemi bistveno, da je lahko ogroženo.

(19) IP pa se strinja tudi z oceno organa v izpodbijani odločbi, da zahtevanih dokumentov oziroma podatkov ni mogoče šteti med podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, opravljanjem javne funkcije in/oziroma porabo javnih sredstev. Pogajanja namreč še potekajo, kar pomeni, da še ni prišlo do končnih odločitev o porabi javnih sredstev, in javna sredstva posledično tudi (še) niso bila izplačana. Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kot pravna podlaga za razkritje zahtevanih dokumentov tako v obravnavani zadevi ne pride v poštev.

(20) Ker je prosilec v pritožbi navedel, da dejansko stanje v smislu prevladujočega javnega interesa ni bilo pravilno ugotovljeno oziroma sploh ni bilo ugotovljeno, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do tega vprašanja.

Test javnega interesa

(21) V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

(22) Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

(23) Upoštevaje dejstvo, da je IP ugotovil obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh informacij zaradi interesa varstva notranjega delovanja organa.

(24) V obravnavanem primeru se interes varovanja notranjega delovanja organa kaže predvsem v tem, da se zahteva nanaša na pogajanja, ki še niso zaključena, in že iz same besede »pogajanja« izhaja bistvo tega, torej da gre za medsebojno popuščanje, usklajevanje in pri tem za iskanje najboljše možne končne rešitve. In nedvomno je v obravnavanem primeru v interesu javnosti, da organ zaključi pogajanja v optimalni obliki, z vidika celotnega plačnega sistema, pa tudi porabe javnih sredstev. Po drugi strani pa je ugotoviti tudi, da prosilec ne navaja nobenih konkretnih argumentov za razkritje zadevnih dokumentov, razen da se sklicuje na porabo javnih sredstev ter opravljanje javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kot že zgoraj navedeno, pa ti argumenti v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev.

(25) IP ob tehtanju vseh argumentov tako zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani zaradi varstva notranjega delovanja organa. Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje zadevne dokumentacije. Po vpogledu v dokumentacijo, IP ugotavlja, da ta po vsebini ni takšne narave, da bi se splošna javnost z njeno pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njeno razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi (npr. zdravje, življenje, varnost ljudi ipd). Pri vsebini teh dokumentov tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti.

(26) Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so v tem trenutku morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti zaradi nemotenega poteka pogajanj, kot že obrazloženo.

(27) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(28) Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se do izjem po 8. in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, posebej ne opredeljuje. Kot izhaja tudi iz sodne prakse, je pri za zavritev dostopa dovolj že obstoj ene od zakonskih izjem.

Delni dostop

(29) IP ugotavlja, da je v dokumentih koncentracija varovanih mnenj in stališč ter predlogov in politike dela organa tako prepletena s preostalim delom besedila, da jih ni mogoče izločiti na način, da bi se varovalo notranje razmišljanje organa in hkrati omogočilo prosilcu dostop do informacij javnega značaja. IP je tako ocenil, da delni dostop iz 7. člena ZDIJZ do zahtevane dokumentacije ni mogoč oziroma v delu, ki se nanaša na spremna pisanja, ni niti smiseln, saj je predmet zahteve ravno vsebina pogajanj, ki pa je varovana.

Opredelitev do pritožbenih navedb prosilca

(30) V zvezi z navedbami prosilca, da je organ rok odločanja najprej podaljšal, nato pa odločil z izdatno zamudo preko postavljenega roka, in bi lahko, glede na pavšalno odločitev, da zahtevanih informacij ne bo posredoval, po njegovi oceni odločil že brez podaljšanja roka za 30 dni, IP pripominja, da se s temi navedbami ne more strinjati. Predmet zahteve je namreč izjemno obsežna dokumentacija. Slednje je razvidno že iz same odločbe, ki obsega izrek na 16 straneh ter nato navedbo dokumentov, dostop do katerih je organ zavrnil, še na približno 7 straneh v obrazložitvi izpodbijane odločbe. O tem se je lahko prepričal tudi IP pri vpogledu v posredovano dokumentacijo. Poleg tega je treba upoštevati, da je organ odločil del zahtevane dokumentacije posredovati prosilcu, kar zahteva drugačno presojo kot v primeru, če bi organ prosilcu zavrnil dostop do celotne zahtevane dokumentacije.

Sklepno

(31) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(32) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(33) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl..

[2] Tako sklep Vrhovnega sodišča, št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011, ki mu sledijo sodbe Upravnega sodišča RS I U 817/2015, I U 896/2015.

prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE