prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

IP je v okviru pritožbenega postopka ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, na katere je prosilko že napotil, ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-276/2023/5

Datum: 3. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilka ), z dne 1. 9. 2023, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-67/2023/8 z dne 10. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilke z dne 1. 9. 2023 zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-67/2023/8 z dne 10. 8. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 19. 7. 2023 na organ naslovila zahtevo, v kateri uvodoma navaja, da so že dlje časa v teku dogovori o spremembah mednarodnih pogodb, vezanih na Svetovno zdravstveno organizacijo (v nad. SZO). Gre za spremembe sporazuma s SZO (naj se imenuje Pandemic Treaty, Framework Convention ali kako drugače) ter spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR). Kolikor je prosilka seznanjena, gre npr. v primeru sprememb IHR za 307 pripomb in predlogov. RS je članica SZO in ves čas sodeluje pri spremembah in dopolnitvah sporazumov s SZO ter pri spremembah IHR. Čeprav je predsednica izvršnega odbora SZO ga. Vesna Kerstin Petrič, slovenska javnost ni seznanjena z dogovori med RS in SZO. Prosilka meni, da gre za tako velike in pomembne spremembe mednarodne pogodbe ter za popolno preobrazbo mednarodnih zdravstvenih pravil, da o tem ne bi smeli odločati posamezniki (zaposleni na Ministrstvu za zdravje ali delegati RS v organih SZO), temveč bi morali, v skladu z Ustavo RS, spremembe mednarodnih pogodb in mednarodnih pravil potrditi zakonito izvoljeni predstavniki ljudstva, in to šele po predhodni obsežni javni razpravi. Glede na navedeno prosilka prosi za posredovanje sledečih dokumentov:

- zadnjo različico predlogov sprememb pogodbe RS s SZO;

- zadnjo različico predlogov sprememb IHR, ki naj bi jih potrdila RS;

- vse ostalo, kar naj bi bilo s strani RS v zvezi s SZO potrjeno po sistemu »tacit consent« do decembra 2023.

Zahtevane informacije želi prosilka prejeti po elektronski pošti.

Organ je zahtevi prosilke z odločbo, št. 090-67/2023/8 z dne 10. 8. 2023, delno ugodil in jo, vezano na prvo in drugo alinejo zahteve, napotil na spletne strani, kjer so objavljeni zahtevani dokumenti (prva točka izreka). Zahtevo prosilke iz tretje alineje je organ zavrnil, kr z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga (druga točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ, vezano na prvo alinejo zahteve prosilke, dodatno navedel, da RS vsaki dve leti podpiše pogodbo o sodelovanju z Evropskim uradom SZO, v kateri so določena prednostna področja na katerih bodo strokovnjaki SZO sodelovali s slovenskimi strokovnjaki. Ta pogodba se ne nanaša na pogodbo oz. mednarodni instrument o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije ali na spremembe IHR in RS v ničemer ne zavezuje, kako se bo odločala. Zadnja pogodba o sodelovanju med RS in Evropskim uradom SZO za Evropo je bila podpisana s strani ministra za zdravje in regionalnega direktorja Urada SZO za Evropo maja leta 2022, za obdobje od leta 2022 do konca leta 2023. V tej pogodbi, po podpisu, ni prišlo do sprememb. Dvoletni sporazum o sodelovanju SZO in ministrstva ter prednostna področja sodelovanja so dostopni na spletni strani: https://www.gov.si/novice/2022-05-25-sporazum-o-sodelovanju-z-regionalnim-uradom-svetovne-zdravstvene-organizacije-za-evropo/. Nadaljnje je organ pojasnil, da je pogodba oz. mednarodni instrument o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije še v nastajanju. Osnutek, ki naj bi bil državam v pomoč pri pogajanjih glede tega, kaj bodo urejale z novo pogodbo oz. z mednarodnim instrumentom, je dostopen na spletni strani: https://apps.who.int/gb/inb/pdf_files/inb5/A_INB5_6-en.pdf. RS v zvezi s tem ni podpisala nobene pogodbe. RS sodeluje v pogajanjih kot suverena država, članica SZO in se hkrati kot članica EU usklajuje z drugimi državami EU za skupna stališča v pogajanjih. Osnutek se ves čas spreminja glede na predloge držav. Glede zahteve prosilke iz druge alineje je organ pojasnil, da predlogi sprememb IHR potekajo po posamičnih členih, predlogi pa so dostopni na spletni strani:https://apps.who.int/gb/wgihr/pdf_files/wgihr1/WGIHR_Submissions_Original_Languages.pdf#%5B%7B%22num%22%3A93%2C%22gen%22%3A0%7D%2C%7B%22name%22%3A%22Fit%22%7D%5D. RS bo predloge potrdila šele, ko se bo na Generalni skupščini SZO, predvidoma maja leta 2024 ali kasneje, odločalo o končnem predlogu sprememb. Pred tem bo stališča do potrditve sprejela Vlada RS. Organ nadaljnje ugotavlja, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke iz tretje alineje, zato je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil. Uradna oseba je obstoj v vlogi navedene dokumentacije najprej preverila v aplikaciji Lotus Notes, kamor se evidentira vsa prispela in odposlana pošta ter dokumenti, nastali pri delu organa, vendar zahtevane dokumentacije ni našla. Prav tako je obstoj zahtevane dokumentacije preverila pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo to področje. Pojasnjeno ji je bilo, da z zahtevano informacijo ne razpolagajo, kar, kot že nevedno, izhaja tudi iz zadev in dokumentov, evidentiranih v aplikacijo Lotus Notes.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 1. 9. 2023 vložila pritožbo, v kateri navaja, da ne verjame, da spremembe IHR sedaj potekajo po posameznih členih, saj je rok za uveljavitev sprememb 1. 12. 2023. Prosilka je mnenja, da je organ dolžan na njeno zahtevo priskrbeti čistopis predlaganih sprememb, saj gre vendar za IHR (1. točka izreka izpodbijane odločbe). Prav tako prosilka izpodbija 2. točko izreka odločbe, saj ne verjame, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Po uradno dostopnih podatkih na spletnih straneh SZO le-ta želi uvesti drastične spremembe na področju zdravstva in posledično na življenje prebivalcev RS, še posebej pa na področje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva.

Ostalih pritožbenih navedb prosilke IP ne povzema, saj za sam postopek niso relevantne.

IP je dne 8. 9. 2023 prejel dopis organa, št. 090-67/2023/10 z dne 8. 9. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje. Dopisu je organ priložil popis zadeve št. 090-67/2023, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo.

Na podlagi poziva IP, št. 090-276/2023 z dne 11. 9. 2023, je organ IP dne 26. 9. 2023, po elektronski pošti, posredoval dopis št. 090-67/2023-16 z dne 21. 9. 2023, v katerem je podal dodatna pojasnila vezana na zahtevo in pritožbene navedbe prosilke, in sicer:

1. Organ je zavrnil zahtevo prosilke iz tretje alineje, saj se ta nanaša na informacije, ki še ne obstajajo. Ker se ne ve, kaj bo s strani RS potrjeno do konca leta 2023, je organ zahtevo prosilke v tem delu zavrnil. RS bo do konca leta na ravni sodelovanja s SZO odločala samo še na Regionalnem odboru SZO za Evropo. Na tem zasedanju ne bo odločanja glede Mednarodne pogodbe o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije ali glede sprememb IHR. Odločitev glede obeh dokumentov se pričakuje najprej maja leta 2024 na Generalni skupščini SZO v Ženevi, ki se je bo udeležila slovenska delegacija, kjer bo RS zagovarjala stališča, ki bodo prej potrjena na Vladi RS. Po sprejemu Mednarodne pogodbe o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije in sprememb IHR sledi podpis in ratifikacija v Državnem zboru in šele nato umestitev v nacionalno zakonodajo. Spremembe zakonodaje potrdi Državni zbor.

2. Organ ne razpolaga z drugimi dokumenti (ne v fizični obliki, ne v elektronski obliki), kot tistimi, ki so bili prosilki posredovani z izpodbijano odločbo in ustrezajo njeni zahtevi.

3. V zvezi z zahtevo prosilke iz druge alineje organ pojasni, da gre za dokument, ki že obstaja in je bil nazadnje revidiran leta 2005 (IHR). Lansko leto so države članice podale predloge za spremembe. Na spletni strani WGIHR_Submissions_Original_Languages.pdf (who.int) je objavljen dokument, kjer je zbir vseh predlogov sprememb. To so predlogi, ki jih je potrebno izpogajati, saj se vse države članice ne strinjajo z vsemi podanimi predlogi, pogajanja pa potekajo na delovnih skupinah. Vsebina pogajanj je dostopna tudi na spletu. Čistopis IHR, torej s predlaganimi spremembami, kot to zahteva prosilka, ne obstaja, ker se države še niso strinjale, kakšne spremembe bodo sprejete.

Organ dodatno še pojasni, da je Mednarodna pogodba o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije nov mednarodni instrument, katerega besedilo se še pripravlja. Na podlagi razprav, je biro pogajalskega telesa pripravil prva izhodišča, ki so jih države članice prejele in na njih podale svoje komentarje. Na podlagi prejetih komentarjev se pripravlja osnutek pogodbe, ki ga države članice v pregled pričakujejo v oktobru. Prejeti osnutek pogodbe bo tudi osnova, na kateri se bodo države pogajale.

V zvezi z navedbami prosilke v pritožbi, da je rok za uveljavitev sprememb IHR 1. 12. 2023, organ pojasni, da trditev ne drži. Tako Mednarodna pogodba o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije, kot tudi predlogi sprememb IHR bodo potrjeni maja leta 2024 na Generalni skupščini SZO ali pozneje, če do takrat ne bodo predlogi pripravljeni. Ne drži tudi trditev prosilke v pritožbi, da se konvencije in sporazumi na ravni SZO sprejemajo z dvotretjinsko večino in da je bilo načelo tihega soglasja uvedeno v okviru pandemije Covid-19. Velika večina odločitev Generalne skupščine in Izvršnega odbora SZO se sprejema po konsenzu. SZO sprejema odločitve enako kot vse agencije Združenih narodov, in sicer z volitvami ali s konsenzom. Večina odločitev, ki so vsebinskega značaja, se sprejema s konsenzom, volitve pa se izvedejo takrat, ko se države z besedilom ne strinjajo in predlagajo amandmaje.

Seje pogajalskega telesa za Mednarodno pogodbo o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije so v veliki večini predvajane v živo na spletu. Dodatno je proces javnosti podprt preko javnih zaslišanj in konzultacij. Več informacij je dostopnih na spletnih straneh:

·         https://inb.who.int/home/public-hearings,

·         https://inb.who.int/home/informal-focused-consultations

·         https://apps.who.int/gb/wgihr/index.html

K sodelovanju pri sprejemanju dokumentov so vabljene vse države članice (vključno s Slovenijo), ki imajo vedno možnost, da izrazijo svoja stališča. Prav tako ima vsaka država pravico, da o Mednarodni pogodbi o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije ter spremembah Mednarodnega zdravstvenega soglasja zahteva glasovanje. Ne nazadnje, celo potrditev dokumenta na Generalni skupščini SZO ne zavezuje RS, da mednarodni instrument ratificira. Za to je potrebna odločitev na ravni Državnega zbora RS. Trditev prosilke v pritožbi, da Vlada RS in Ministrstvo za zdravje, kot pristojen organ pri potrjevanju zdravstvene politike, zavestno krši slovensko ustavo in ne dovoli niti razprave v Državne zboru RS, zato ne drži. Proces sprejema dokumentov v okviru SZO je v skladu z demokratičnimi načeli, tako na mednarodni kot tudi na nacionalni ravni.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Po proučitvi zahteve prosilke, pritožbenih navedb prosilke ter podrobnih pojasnil, ki jih je tekom tega pritožbenega postopka podal organ, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da z drugimi dokumenti, kot tistimi, na katere je prosilko že napotil, ne razpolaga.

Tekom pritožbenega postopka IP namreč ni našel razloga, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot s tistimi, do katerih je prosilki že omogočil dostop, niti ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki prikrival, da z njimi razpolaga. IP namreč ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilko pri reševanje njene zahteve, saj jo je napotil na spletne strani, kjer so objavljeni dokumenti, ki ustrezajo njeni zahtevi, prav tako ji je podal dodatna pojasnila, k čemur ga določbe ZDIJZ sicer ne zavezujejo. Z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, organ tako (še) ne razpolaga, dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, pa seveda organ prosilki ne more posredovati. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi informacijami, ki bi ustrezale zahtevi prosilke. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ informacij, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, odgovarjati na vprašanja ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo organa, št. 090-67/2023/8 z dne 10. 8. 2023, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka