prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

Prosilec je organu poslal študije in mu v zvezi z njimi postavil vprašanja. Organ je zahtevo zavrnil, prosilec pa se je pritožil in vztrajal pri temu, da organ sprejme stališče, da z dokumenti razpolaga, saj jih je prejel od prosilca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je namen ZDIJZ, da se prosilci seznanijo s tistimi dokumenti organa, s katerimi ne razpolagajo. Očitno dejstvo je, da organ z dokumenti razpolaga, saj mu jih je prosilec z zahtevo poslal, vendar prosilec v postopku po ZDIJZ ne more od organa zahtevati, da mu ta pošlje nazaj njegove lastne dokumente, prav tako ne more zahtevati, da organ v zvezi z njimi ukrepa, se do poslanega opredeli ali odgovori na vprašanja. Ker prosilec v pritožbenem postopku ne more izboljšati pravnega položaja, saj že razpolaga z dokumenti, ki jih je organu poslal, je IP njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-168/2023/3

Datum: 5. 7. 2023   

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 31. 5. 2023, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-37/2023/4 z dne 26. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 18. 3. 2023 na organ poslal zahtevo v kateri je navedel, da v prilogi pošilja meta študijo 240 študij o škodljivosti grafen oksida. V zvezi s tem prosilec sprašuje:

- če so poslano prejeli?

- če potrjujejo, da poslano obstaja in to imajo?

- če o tem karkoli vedo?

- če imajo o tem kako mnenje, stališče, druge dokumente, študije?

- ali karkoli vedo?

- kaj je tisto, kar vedo, vsaj v danem kontekstu?

- kaj v tem kontekstu od leta 2020 do danes počnejo?

- kaj v danem kovidnem in cepilnem kontekstu organ počne, z mislijo na ponavljajoče odstavke in stavke v vseh dosedanjih zavrnilnih odločbah, po katerih organa nimata niti ene same informacije, s katero razpolaga ves svet, svet kot planet?

- zakaj organa ne zanima znanost, pač pa le politika? Je tako določeno z zakonodajo?

(2) Organ je dne 26. 5. 2023 izdal odločbo št. 090-37/2023/4, v nadaljevanju: izpodbijana odločba, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je navedel, da je v aplikaciji Lotus Notes in pri zaposlenih preveril, ali z zahtevano dokumentacijo razpolagajo, vendar te niso našli, kar izhaja tudi iz zadev in dokumentov, evidentiranih v aplikacijo Lotus Notes. Organ je ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori, ki jih zahteva prosilec. Da bi zahtevi prosilca ugodil, bi moral ustvariti nove dokumente, temu pa postopek po ZDIJZ ni namenjen.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 31. 5. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je že iz prve točke obrazložitve razvidno, da informacija pri organu obstaja in da organ z njo razpolaga, saj jo je prejel. Zato mu je ni treba iskati ali ustvarjati. Vse ostalo v obrazložitvi je sprenevedanje organa, odločba pa nelogična in protislovna. V njej bi moralo biti zapisano, da informacija, ki jo je organ prejel in je v odločbi navedena, pri organu obstaja in organ z njo razpolaga.

(4) Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 5. 6. 2023.

(5) Prosilec je dne 7. 6. 2023 svojo pritožbo dopolnil in navedel, da se pritožba omejuje na eno samo pravno vprašanje: informacije, ki so vsebovane v priponkah, očitno obstajajo in organ jih očitno ima. To bi moralo biti zapisano v odločbi, četudi bi bilo v njej zapisano samo to.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, pri čemer je prosilec zahtevo postavil na način, da je postavil vprašanje, ali dokumenti, študije, ki jih je priložil zahtevi, obstajajo. Prosilec torej ni postavil klasične zahteve po dostopu do dokumentov, temveč je želel le potrditev, ali dokumenti, ki so bili priloženi zahtevi, obstajajo, kar je izrecno izpostavil tudi v pritožbi, da želi zgolj odgovor, da informacija obstaja.

(8) IP poudarja, da je namen postopka po ZDIJZ, da lahko prosilci dostopajo do informacij oziroma dokumentov, ki so jih organi izdelali sami, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobili od drugih oseb, v okviru delovnega področja organa. Na ta način prosilci izvajajo nadzorno funkcijo nad delom zavezanih organov. To je glavni smisel in cilj postopka po ZDIJZ, da prosilci prejmejo informacije javnega značaja, s katerimi ne razpolagajo in z njimi razpolaga organ v okviru svojega delovnega področja.

(9) Posledično to pomeni, da prosilec na podlagi ZDIJZ ne more od organa zahtevati dostopa do dokumentov, ki mu jih je sam posredoval, saj za to nima pravovarstvenega interesa[1] oziroma od njega zahtevati, da vsebinsko presoja oziroma analizira dokumente, ki jih je prosilec priložil k svoji zahtevi po ZDIJZ. Očitno dejstvo je, da je organ dokumente, ki jih je prosilec organu poslal, z zahtevo prosilca tudi prejel. Vendar pravica prosilca po ZDIJZ ni, da bi organom pošiljal dokumente in od organa terjal odgovor ali sedaj s temi informacijami razpolagajo, oz. da se do poslanih dokumentov opredelijo ali da jih vrnejo prosilcu kot informacijo javnega značaja. ZDIJZ takšnega postopanja od organov, kot ga pričakuje prosilec, ne zahteva, saj je namen zakona v seznanitvi prosilcev z dokumenti organa, s katerimi prosilci še ne razpolagajo, so pa v posesti organa, ni pa namen v tem, da prosilci organom posredujejo informacije in zahtevajo, da organi v upravnem postopku odločijo, da s prejetimi dokumenti razpolagajo.

(10) Ker prosilec v postopku po ZDIJZ ne more pridobiti informacij, ki jih je organu poslal sam in tako v okviru tega pritožbenega postopka svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je treba pritožbo prosilca zavrniti kot neutemeljeno, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

(11) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(12) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Upravno sodišče RS je v sodbi in sklepu št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012 navedlo, »da prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov«. Podobno stališče izhaja tudi iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011, v katerem je sodišče ugotovilo, »da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči«.