dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

+ -
Datum: 16.05.2023
Številka: 090-134/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, iz razloga, da z dokumenti ne razpolaga in torej niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. IP po preučitvi pritožbe in dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da je prosilec na organ naslovil vprašanja glede ocene pogodbe, prav tako tudi prosilec v pritožbi navaja, da organ ni bil zaprošen za informacijo, pač pa je bil vprašan, če bi želel pridobiti informacijo in če je organ storil vse, kar lahko in kar mora, da bi prišel do pravnega zaključka glede pogodbe. IP poudarja, da ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci od organa zahtevali odgovore, ali z nekim dokumentom razpolagajo oziroma če ne razpolagajo, ali bi tak dokument želeli pridobiti, saj ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).  Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-134/2023/2

Datum: 16. 5. 2023

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 4. 2023, zoper sklep in odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-15/2023/2, z dne 21. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

 

1.     Pritožba prosilca z dne 21. 4. 2023 zoper sklep in odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-15/2023/2, z dne 21. 4. 2023, se zavrne.

 

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Organ je dne 20. 1. 2023 s strani prosilca po elektronski pošti prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s pravnim mnenjem ali analizo pogodbe s Pfizerjem, v kateri je prosilec v prvi točki navedel, da prosi za razkritje podpisnika pogodbe v imenu RS, dalje je v drugi točki navedel, ali morda MZ razpolaga z neko obliko »pravnega mnenja« ali analize, ocene glede te pogodbe – tudi ali zlasti njenih pravnih lastnosti in kakovosti, ter v tretji točki še navedel, da če tak dokument ne obstaja, ali bi morda MZ želel pridobiti tako analizo, mnenje, kar lahko zagotovijo.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil s sklepom in odločbo št. 090-15/2023/2, z dne 21. 4. 2023, s katero je zahtevo prosilca glede prve točke iz zahteve zavrgel s sklepom, na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker se o isti zadevi že vodi upravni postopek. Glede druge in tretje točke iz zahteve prosilca pa je organ odločil z odločbo, zoper katero prosilec tudi vlaga pritožbo (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Organ je glede druge in tretje točke iz zahteve prosilca ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je organ obstoj dokumentov najprej preveril v aplikaciji Lotus Notes, kamor se vnaša vsa prispela in odposlana pošta, vendar dokumentacije ni našel. Prav tako je organ obstoj zahtevane dokumentacije preveril pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo področje zdravil, vendar dokumentacije ni našel. Organ je še pojasnil, da bi moral, če bi želel zadostiti zahtevi prosilca, ustvariti novo informacijo javnega značaja, kar pa zavezanci po ZDIJZ niso dolžni, ter da ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Ker dokumenti, ki jih je zahteval prosilec v drugi in tretji točki iz zahteve, pri organu ne obstajajo, saj organ z dokumenti ne razpolaga, je organ zahtevo prosilca zavrnil.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 21. 4. 2023, organ pa izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 090-15/2023/4 z dne 4. 5. 2023, odstopil v odločanje IP.

 

Prosilec v pritožbi navaja, da se je organ bodisi očitno zlagal glede vprašanja pod tretjo točko bodisi ne zmore logično sklepati bodisi ne preverja lastnih odločb po vsebini. Organ pod tretjo točko ni bil zaprošen za informacijo, pač pa je bil vprašan, če bi želel pridobiti informacijo. Pod drugo točko je bil organ vprašan, če je storil vse, kar lahko in kar mora, da bi prišel do pravnega zaključka o tem, da je tako pogodbo, kot jo zadevata vloga in odločba, pravno dopustno podpisati in če taka pogodba vzdrži kritično pravno presojo o njeni pravni sprejemljivosti. Z začudenjem ugotavlja, da organ tega ni preveril, da tega ne ve in da ga to ne zanima. Pritožbeni organ prosilec sprašuje, če je takšno ravnanje pravno dopustno in če organ sme stati na stališču, da pravne sprejemljivosti pogodbe ni preverjal, ker mu tega ni treba storiti.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

 

Organi so tako dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.[1] Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).  Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. V zvezi s tem so brezpredmetne pritožbene navedbe prosilca glede dopustnosti oziroma pravilnosti ravnanja organa v zvezi z oceno pogodbe. Predmet konkretnega pritožbenega postopka je namreč zgolj dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, zato so te pritožbene navedbe neupoštevne.

 

IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

 

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da iz nje ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente. Iz dokumentov konkretne zadeve namreč izhaja, da je prosilec na organ naslovil vprašanja glede ocene pogodbe, prav tako tudi prosilec v pritožbi navaja, da organ ni bil zaprošen za informacijo, pač pa je bil vprašan, če bi želel pridobiti informacijo in če je organ storil vse, kar lahko in kar mora, da bi prišel do pravnega zaključka glede pogodbe. IP poudarja, da ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci od organa zahtevali odgovore, ali z nekim dokumentom razpolagajo oziroma če ne razpolagajo, ali bi tak dokument želeli pridobiti, saj ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. IP sicer ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ v sistemu Lotus Notes ter pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo to področje, preveril, ali z dokumenti razpolaga, pri čemer je ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga. Pri tem IP ponovno poudarja, da organi po določbah ZDIJZ niso dolžni zbirati informacij, pripravljati pojasnil, ipd., da bi zadostili zahtevi prosilca. Ker odgovori na vprašanja prosilcev ne sodijo v obseg odločanja po ZDIJZ, je tudi pravilna odločitev organa, da zahtevo prosilca zavrne. IP namreč ugotavlja, da prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ in da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je potrebno njegovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[2] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.