prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

Prosilec je organu posredoval dokument in organ zaprosil za posredovanje dokumenta, ki potrjujejo vsebovane navedbe. Organ je zahtevo prosilca zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa prve stopnje pravilna, saj ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo/potrdijo trditve iz poslanih dokumentov ali da bi si o poslanih dokumentih ustvaril stališče.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-133/2023/2

Datum: 22. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 21. 4. 2023, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-13/2023/8 z dne 21. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 21. 4. 2023 zoper odgovor Ministrstva za zdravje, št. 090-13/2023/8 z dne 21. 4. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 23. 1. 2023 na organ naslovil zahtevo s sledečo vsebino:

»Na temelju večje količine znanstvenega gradiva smo na portalu P39 objavili esej o podatkih o ugotovitvah raziskav, da cepiva zoper Covid-19 oslabijo imunski sistem: https://p39.si/2023/01/21/philadelphia-2023-vas-imunski-sistem-na-robu/. Vljudno sprašujem, če organ razpolaga z avtonomnimi in neodvisnimi znanstvenimi (ne političnimi) informacijami, ki bi zatrjevanim dognanjem pritrdile ali pa bi jih ovrgle.

Prosim za analitične in študijske podatke glede sledečih vprašanj:

1.     Ali navedbe v objavi dokazujejo, da cepiva zoper Covid-19 oslabijo imunski sistem oz. olajšajo ponovno okužbo z virusom SARS-CoV-2 in razvoj rakastih obolenj? Ali organ razpolaga z avtonomnimi in neodvisnimi znanstvenimi informacijami, ki dokazujejo nasprotno?

2.     Kateri so vzroki za 10-20% povečano umrljivost prebivalcev v državah EU po začetku cepljenja zoper Covid-19?

3.      Ali je organ seznanjeno s starostjo, vzroki/diagnozami in številom umrlih oseb v Sloveniji v letih 2021, 2022 (obdobje cepljenja zoper Covid-19) in v letih 2016, 2017, 2018, 2019 in 2020 (obdobje pred cepljenjem)?

4.     Ali nam organ lahko pomaga pridobiti podatke o številu umrlih/cepljenih in število umrlih/necepljenih oseb po starostnih skupinah v Sloveniji za leti 2021 in 2022?

5.     Kako razumeti uradni podatek NIJZ, da v lanskem letu, prvič v zgodovini, ni bilo gripe? Kam je odšla? Kako to, da se je to leto že vrnila?

6.     Ali organ razpolaga s spodnjo informacijo, ki izpostavlja znanstveno študijo, objavljeno v znanstveni publikaciji? Nam organ lahko pomaga razumeti rezultate študije? https://doctorgrouf.substack.com/p/nac-a-working-vaccine-against-sars.

7.     Ali organ razpolaga z informacijami, ki z gotovostjo potrjujejo, da trditve iz eseja v priponki ne držijo?«.

Po mnenju organa zahteva prosilca pod št. 1., 2., 3., 4., 5. in 6. sodi v pristojnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nad. NIJZ), zato je zahtevo prosilca v navedenih točkah, z dopisom št. 090-13/2023/2 z dne 24. 1. 2023, odstopil NIJZ v pristojno reševanje.

Organ je o zahtevi prosilca pod št. 7 odločil z odločbo, št. 090-13/2023/8 z dne 21. 4. 2023, in zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev, kar izhaja tako iz prakse IP, kot tudi iz sodne prakse. Ne glede na zgoraj navedeno pa organ prosilcu pošilja povezave do spletnih strani organa, kjer so objavljene informacije glede Svetovne zdravstvene organizacije, s čimer odgovarja več, kot mu nalaga ZDIJZ:

*Odgovori na vprašanja civilne družb glede sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo | GOV.SI

*Sporazum o sodelovanju z Regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo | GOV.SI

*»Nobena organizacija nas ne more prisiliti v obvezno cepljenje« | GOV.SI

Prosilec je dne 21. 4. 2023 zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja sledeče:

1. Ni mogoče razumeti, zakaj je organ izdal zavrnilno odločbo glede točke 7, saj je na to točko odgovoril, a je odgovoril pomanjkljivo in posredno. Ni pa odgovoril na vprašanja, ki so v omenjenem članku zapisana ali vsebovana implicitno. V mislih prosilec nima "mnenja", ampak posredovanje informacij, ki bodisi potrjujejo bodisi zanikajo dejstva, omenjena v članku, analizirana in pojasnjena, ta pa so bistvenega pomena za ravnanje organa v imenu države glede te tematike in za presojo ustavnopravne sprejemljivosti ravnanj organa v tem kontekstu. Gre za informacije, ki so bistvenega pomena za celotno slovensko javnost. Če organ ne razpolaga z dokazi, ki dokazujejo nasprotno o trditev v članku, potem posredno soglaša s temi trditvami, ali pa konkludentno priznava izvajanje hudega kaznivega dejanja.

2. Organ je glede točk 1. – 6. vztrajno ostal na stališču, da informacije ne obstajajo in da z njimi ne razpolaga. Iz vloge in odločbe je očitno, da te informacije obstajajo in da organ najkasneje sedaj, od trenutka prejema zahteve prosilca, z njimi razpolaga. A organ se, enako kot NIJZ, besednim zvezam "obstajajo" in "razpolaga" očitno in z lažmi izogiba.

3. Prosilec pritožbeni organ sprašuje, če je za zatrjevanje, da informacije ne obstajajo, dovolj, da organ informacije zavrača in če je za zatrjevanje, da z informacijami ne razpolaga, dovolj, da jih organ ne materializira tako, da jih natisne s pomočjo računalniškega tiskalnika.

IP je dne 4. 5. 2023 prejel dopis organa, št. 090-13/2023/10 z dne 4. 5. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.), oz. da izrazi stališča o vprašanjih konkretnega prosilca. Organ tudi ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo/potrdijo trditve iz poslanih dokumentov ali da bi si o poslanih dokumentih ustvaril stališče.

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da ta, v 7. točki zahteve,  zahteva, da se organ opredeli do poslanega dokumenta, ga analizira in ovrže/potrdi trditve v njem. IP poudarja, da ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti, oz. opredelitev do teh dokumentov in vsebinsko analizo teh dokumentov. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, naj prejete dokumente analizirajo in ugotovijo, ali razpolagajo z dokumenti, ki potrjujejo določene navedbe oz. podobno pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem. IP ugotavlja, da je organ sicer pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval napotitve na splet, kjer bi prosilec morebiti lahko našel določene informacije, ki ga zanimajo. Kot že zgoraj navedeno pa organi, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcem niso dolžni dajati pojasnil, mnenj ipd., vse z namenom, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Glede pritožbenih navedb prosilca IP dodatno še pojasnjuje, da:

- organ na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan iskati/prebirati člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca.

- organ prosilcu ni dolžan posredovati njegovih lastnih dokumentov oz. ni dolžan obravnavati dokumentov, ki jih prosilec v zahtevi sam navaja oz. se sklicuje nanje oz. so ali so bili priloga njegovim zahtevam, saj te prosilec nedvomno že ima.

- ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente (v obliki povezav, člankov ipd.) in nato terjali presojo organa, ali ti dokumenti sedaj predstavljajo informacije javnega značaja.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka