prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do pogodb, ki jih je Republika Slovenija sklenila z dobaviteljem Pfizer za dobavo cepiv proti COVID-19. Organ je pojasnil, da je krovne pogodbe za dobavo navedenih cepiv sklenila Evropska komisija v imenu držav članic in Evropske Unije. Republika Slovenija je sklenila z družbo Pfizer Inc. in BioNTech Manufacturing GmbH le naročila t. i. »Vaccine Order Form« s štirimi aneksi (v nadaljevanju naročilo). Navedene dokumente je organ prosilcu posredoval z delnim dostopom, tako da je prekril v dokumentu navedene fizične osebe s pripadajočimi elektronskimi naslovi, ceno odmerka in skupno ceno. Pri tem je organ navedel, da je na ta način opravila delni dostop Evropska komisija in pogodbo ter vzorec naročila, ki je del te pogodbe, javno objavila. Ker je IP ugotovil, da organ ni pravilno uporabil materialnega prava, saj je v prevelikem obsegu štel, da gre za varovane osebne podatke, je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pritožbi delno ugodil in organu naložil, da omogoči dostop do zahtevanih dokumentov še v delu, v katerem se nanašajo na osebne podatke javnih uslužbencev oziroma javnih funkcionarjev. V delu, v katerem se pritožba prosilca nanaša na podatke o ceni odmerka, skupni višini plačila in podatke predstavnikov BioNTech-Pfizer pa je IP pritožbo zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v zvezi z Uredbo št. 1049/2001, ker gre za dokumente Evropske komisije, v zvezi s katerimi je slednja na poziv IP podala mnenje, da je možen le delni dostop na način kot ga je izvedel organ v izpodbijani določbi, je IP pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-72/2023/9

Datum: 16. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 2. 2023, zoper odločbo št. 090-14/2023/6 z dne 9. 2. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 2. 2023 se delno ugodi in se odločbo Ministrstva za zdravje št. 090-14/2023/6 z dne 9. 2. 2023 v 1. točki izreka delno odpravi, ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati na njegov elektronski naslov:

-       »Vaccine order form«, tako da je v njem razviden še predstavnik na strani Republike Slovenije in organ, kjer je zaposlen,

-       Appendix, tako da sta v njem razvidna še predstavnika Republike Slovenije, njuna zaposlitev in podpis,

-       Amendment (1) to »Vaccine order form«, tako da je v njem razviden še predstavnik na strani Republike Slovenije in organ, kjer je zaposlen, njegov podpis, ter kraj in čas podpisa,

-       Amendment (2) to »Vaccine order form«, tako da je v njem razviden še predstavnik na strani Republike Slovenije in organ, kjer je zaposlen, njegov podpis, ter kraj podpisa,

-       Amendment (3) to »Vaccine order form«, tako da je v njem razviden še predstavnik na strani Republike Slovenije in organ, kjer je zaposlen, njegov podpis, ter kraj podpisa,

-       Amendment (4) to »Vaccine order form«, tako da je v njem razviden še predstavnik na strani Republike Slovenije in organ, kjer je zaposlen ter podatki iz njegovega elektronskega podpisa.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 11. 1. 2023 na organ naslovil pritožbo zoper odločbo št. 090-126/2022/7 z dne 21. 12. 2022, v kateri je v tretji točki vložil zahtevo. V navedeni zahtevi, ki je predmet izpodbijane odločbe, je prosilec navedel, da organ s pogodbo o nakupu kovidnih cepiv razpolaga. Zahtevana je bila pogodba s proizvajalcem Pfeizer. Pogodba je sklenjena s pravno osebo državo Republiko Slovenijo, zanjo z Ministrstvom za zdravje. Gre za dokument, ki je informacija javnega značaja, zato prosilec vztraja, da se mu omogoči dostop do teh dokumentov.

Organ je dne 16. 1. 2023 z dopisom št. 090-126/2022/11 v zvezi z zahtevo prosilcu poslal dokumente; naročila cepiva, skupaj s štirimi aneksi. Prosilcu je pojasnil, da gre za naročila cepiva Comirnaty, skladno s pogodbo, ki jo je podpisala Evropska komisija. Države članice EU sklepajo naročila, t. i. »Vaccine Order Form«, katerih vsebina je že določena v pogodbi. Evropska komisija je podpisala pogodbe o nakupu cepiv v imenu držav članic Evropske Unije ter jih javno objavila (razen zaupnih vsebin), javno so objavljene na njeni spletni strani. Organ je sledil praksi Evropske komisije in zakril podatke, ki jih zakrije tudi Evropska komisija. Prosilcu je poslal naročilo za cepivo z aneksi z delnim dostopom. Dne 16. 1. 2023 je prosilec odgovoril, da meni, da so v posredovanih dokumentih prekriti podatki, ki so informacije javnega značaja, zato prosi za dokumente brez prekritja.

Organ je z odločbo št. 090-14/2023/6 z dne 9. 2. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), odločil, da se zahteva delno zavrne. Navaja, da je po prejemu zahteve organ najprej v aplikaciji Lotus Notes, kamor se vnaša vsa prispela in odposlana pošta, preveril, ali razpolaga z informacijami. Našel je dokumente »Vaccine Order Form« z datumom 28. 9. 2021 s štirimi aneksi, ki jih je prosilcu posredoval. Prav tako je navedel, da je bilo prosilcu v predhodnem postopku v zvezi z vprašanjem o pogodbah vlad in EU s Pfizerjem pojasnjeno (odločba št. 090-126/2022/7 z dne 21. 12. 2022), da je Republika Slovenija cepiva proti COVID-19 nabavljala izključno preko skupnega EU mehanizma za nabavo cepiv proti COVID-19 in da postopke, vključno z dogovori in pogajanji, v imenu držav članic vodi Evropska komisija. Evropska komisija je tudi podpisala pogodbe o nakupu cepiv v imenu držav članic in jih javno objavila (razen zaupnih vsebin), in sicer na spletni strani https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/coronavirus-response/public-health/eu-vaccines-strategy_en#documents. Organ je pojasnil, da je pogodba s Pfizerjem Inc. in BioNTech Manufacturing GmbH dostopna na povezavi: https://commission.europa.eu/system/files/2021-06/pfizer_pa_ for_publication_03_06_21.pdf. Kot je razvidno, so pogodbe oziroma njihovi deli označeni kot zaupne in so zato določeni deli prikriti. Republika Slovenija je s proizvajalcem cepiv proti COVID-19 Pfizerjem Inc. in BioNTech Manufacturing GmbH podpisala tako imenovane »Vaccine Order Form«, ki jih je organ prosilcu posredoval po elektronski pošti dne 16. 1. 2023 in jih v prilogi odločbe pošilja ponovno. Ob tem pojasnjuje, da je v prvem odstavku prvega člena dokumenta »Vaccine Order Form« določeno, da je ta sestavni del nakupne pogodbe ter da so določila in pogoji nakupne pogodbe vključeni v dokument Vaccine Order Form s sklicevanjem. Ob tem organ navaja drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med izjeme od dostopa, šteje informacije, ki so poslovna skrivnost. Organ navaja, da sta pogodbenici Pfizer Inc. in BioNTech Manufacturing GmbH v nakupni pogodbi, ki sta jo sklenili z Evropsko komisijo, skladno s poglavjem II.9 nakupne pogodbe z naslovom »Confidentiality« prekrili določene dele pogodbe. Organ je, upoštevajoč dejstvo, da »Vaccine Order Form« predstavlja sestavni del nakupne pogodbe s podjetjem Pfizer Inc. in BioNTech Manufacturing GmbH ter da so določila in pogoji nakupne pogodbe vključeni v naročilnico »Vaccine Order Form«, v skladu s 7. členom ZDIJZ v povezavi z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in prvim odstavkom drugega člena Zakona o poslovni skrivnosti, prekril podatke, ki jih je v nakupni pogodbi prekrila Evropska komisija.

Prosilec je dne 9. 2. 2023 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. Meni, da bi moral biti dokument dostopen brez prekritja in skrivnosti. Meni, da je pomembno, da se javnost seznani s tem, kdo, koliko in za koliko. Prav tako navaja, da mu je isti organ poslal pogodbo brez prekritja, hkrati pa je pridobil še stran podpisnice pogodbe, ki jo je prejel drugi prosilec. Slednjo pošilja v priponki. Ob tem navaja, da je oseba kazensko odgovorna steka vsaj treh kaznivih dejanj in bi se morala procesirati po uradni dolžnosti. V pritožbenem postopku prosilec pričakuje, da bo IP odločil pravno pravilno.

V zvezi s pritožbo je organ napravil uradni zaznamek št. 090-14/2023/9 z dne 2. 3. 2023, iz katerega izhaja, da v zvezi z navedbo prosilca v pritožbi, da naj bi s strani organa prosilec prejel podpisano pogodbo, je uradna oseba pri organu v informacijskem sistemu Lotus Notes preverila navedbe prosilca. Organ tega dokumenta v informacijskem sistemu Lotus Notes ni našel. Navedbe prosilca je uradna oseba preverila tudi pri javnih uslužbencih, ki pokrivajo področje cepiv, in javnih uslužbencih, ki so v preteklosti pokrivali področje informacij javnega značaja pri Sektorju za zdravila, medicinske pripomočke in lekarniško dejavnost in prejela odgovor, da pogodba oziroma naročilnica brez zakritja, prosilcu ni bila poslana.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 090-14/2023-10 z dne 2. 3. 2023, odstopil v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec je zahteval dostop do pogodb, ki jih je Republika Slovenija sklenila z dobaviteljem Pfizer za dobavo cepiv proti COVID-19. Organ je pojasnil, da je krovne pogodbe za dobavo navedenih cepiv sklenila Evropska komisija v imenu držav članic in Evropske Unije. Republika Slovenija je sklenila z družbo Pfizer Inc. in BioNTech Manufacturing GmbH le naročila t. i. »Vaccine Order Form« s štirimi aneksi (v nadaljevanju naročilo). Navedene dokumente je organ prosilcu posredoval z delnim dostopom, tako da je prekril v dokumentu navedene fizične osebe s pripadajočimi elektronskimi naslovi, ceno odmerka in skupno ceno. Pri tem je organ navedel, da je na ta način opravila delni dostop Evropska komisija in pogodbo ter vzorec naročila, ki je del te pogodbe, javno objavila.

Glede na pojasnjeno zgoraj IP ugotavlja, da je Republika Slovenija cepiva proti COVID-19 nabavljala izključno preko skupnega EU mehanizma za nabavo cepiv proti COVID-19 in da je postopke, vključno z dogovori in pogajanji, v imenu držav članic vodila Evropska komisija. Evropska komisija je tudi podpisala pogodbe o nakupu cepiv v imenu držav članic (krovne pogodbe). Republika Slovenija je s proizvajalcem cepiv proti COVID-19 Pfizer - BioNTech podpisala le tako imenovane »Vaccine Order Form«, s štirimi aneksi. Navedeni dokumenti so tako predmet obravnavanega postopka. Z vpogledom v Krovno pogodbo, ki jo je Evropska komisija sklenila z družbo Pfizer - BioNTech, ki je javno objavljena na spletni strani Evropske komisije,[1] IP ugotavlja, da je obrazec naročila del navedene krovne pogodbe. Prav tako je razvidno, da so pogodbe oziroma njihovi deli označeni kot zaupne in so zato določeni deli prikriti. Enako izhaja iz javno objavljenega obrazca naročila (t.i. »Vaccine Order Form«). »Vaccine Order Form« predstavlja sestavni del nakupne pogodbe s podjetjem Pfizer - BioNTech, njegov sestavni del pa so določila in pogoji krovne nakupne pogodbe, ki jo je sklenila Evropska komisija. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokument v obravnavani zadevi, tj. naročilo s štirimi aneksi, pravno pripada Evropski komisiji.

V obravnavani zadevi ni sporno, da zahtevni dokument izpolnjuje vse elemente informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, ali je dokument prosto dostopna informacija javnega značaja. Organ je dostop delno zavrnil, sklicujoč se na določbe ZDIJZ, IP pa ugotavlja, da bi odločbo moral v delu, v katerem gre za dokumente Evropske komisije opreti neposredno na določbe Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.[2]

IP pojasnjuje, da od dne 1. 5. 2004 dalje pravo EU v celoti velja tudi na področju Republike Slovenije, zato evropski sistem o dostopu do informacij javnega značaja neposredno vpliva na izvrševanje pravic in obveznosti tako za upravičence, kot tudi za zavezane organe. Temeljni predpis o dostopu do informacij javnega značaja v evropskem pravu predstavlja v celoti zavezujoča in v vseh državah članicah neposredno uporabljiva Uredba (ES) št. 1049/2001. Na njeni podlagi imajo pravico do dostopa vsi državljani EU, kot tudi vse fizične in pravne osebe z bivališčem ali registriranim sedežem v eni izmed držav članic EU. Pravila Uredbe (ES) št. 1049/2001 se uporabljajo glede vseh dokumentov, ki jih imajo Evropski parlament, Svet ali Komisija, kar pomeni, da so ali sestavljene s strani institucije ali pa jih ta prejme in so v njeni posesti. Vendar pa dostop do dokumentov ni absoluten. Uredba pozna štiri temeljne skupine izjem, in sicer absolutne izjeme, relativne izjeme, izjeme glede dokumentov tretjih oseb in izjeme, ki zadevajo občutljive dokumente.

Uredba (ES) št. 1049/2001 torej ureja izključno dostop do dokumentov v posesti evropskih institucij in načeloma ne posega v slovensko ureditev pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dokumente evropskih institucij, ki jih te pošljejo Republiki Sloveniji kot državi članici, bi bilo torej mogoče zahtevati od samih organov EU, kot tudi od slovenskih organov po pravilih ZDIJZ, pri čemer je treba paziti, da je interpretacija in uporaba ZDIJZ skladna z relevantnim sekundarnim pravom EU. V primeru konflikta, ali pa če bi bilo nacionalno pravo možno uporabljati v skladu s sekundarnim pravom EU, mora organ države članice uporabiti metode in načela uporabe prava EU, med njimi tudi načelo primarnosti prava EU in lojalnega sodelovanja v smislu razlage nacionalnega prava v skladu s sekundarnim pravom, kolikor je to mogoče.[3] V konkretnem primeru to pomeni, da mora Republika Slovenija kot država članica spoštovati načelo lojalnega sodelovanja z evropskimi institucijami in torej ne ovirati primarne uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001 in pravila glede varnosti evropskih institucij (točka 15 preambule Uredbe (ES) št. 1049/2001). Načelo oziroma doktrina lojalne razlage evropskega prava pomeni, da morajo države članice svoje nacionalno pravo interpretirati v luči in v duhu prava EU, oziroma tako, da s svojimi notranjimi predpisi ne bodo preprečevale uresničevanja evropskih predpisov. Opisano načelo, v teoriji poznano tudi kot Interpretatio Europea, Republiko Slovenijo torej zavezuje, da po eni strani ne sme ovirati svobodnega dostopa do dokumentov, do katerih imajo subjekti pravico na podlagi uredbe (s svojo morebiti preveč restriktivno zakonodajo) ter po drugi strani s »preveč« liberalno zakonodajo ne sme izničiti omejitev in še zlasti izjem, ki jih postavlja Uredba (ES) št. 1049/2001. Zato 5. člen Uredbe organom v državah članicah izrecno nalaga dolžnost posvetovanja s pristojno evropsko institucijo, kadar upravičenci v svojih državah zahtevajo dokumente, katerih avtor je evropska institucija. Organ vsake države članice, ki bi moral po svojih nacionalnih predpisih (npr. po ZDIJZ) dokument razkriti, a mu to prepovedujejo evropski predpisi ali izrecna odločitev evropske institucije, se mora torej sklicevati neposredno na evropsko pravo, ki je slovenskemu nadrejeno.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, organ v skladu s 5. členom Uredbe (ES) št. 1049/2001 na Evropsko komisijo ni naslovil prošnje za mnenje o dostopnosti naročila in aneksov, zato je IP v pritožbenem postopku, na podlagi 5. člena Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, na Evropsko komisijo, poslal zaprosilo za posvetovanje z institucijo in dne 26. 4. 2023 prejel odgovor, s katerim Evropska komisija pritrjuje organu glede delnega dostopa do zahtevanega dokumenta iz razlogov navedenih v nadaljevanju. Iz odgovora Evropske komisije izhaja, da je organ utemeljeno prekril dele dokumenta "Vaccine Order Form", saj vsebujejo občutljive informacije, katerih popolno razkritje bi ogrozilo zaščito poslovnih interesov družbe BioNTech-Pfizer. Ker so bile zgoraj navedene informacije prikrite tudi v navedeni javno dostopni pogodbi o nakupu, je organ pravilno prikril iste dele v dokumentu "Vaccine Order Form".

Ob tem se Evropska komisija sklicuje na četrti odstavek četrtega člena Uredbe št. 1049/2001, ki kar zadeva dostop do dokumentov tretjih strank, določa, da se institucija posvetuje s tretjo stranko, da bi ocenila, ali se uporablja izjema iz prvega ali drugega odstavka. Evropska komisija se je v skladu s to določbo posvetovala z družbo BioNTech-Pfizer o razkritju pogodb o cepivu proti COVID-19. Navedena družba je v svojem odgovoru navedla dele dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prikriti, in navedla razloge za njihovo prikritje. Družba je predlagala prikritje nekaterih delov krovne pogodbe ter slednje utemeljila s sklicevanjem na varstvo poslovnih interesov pravne osebe. Drugi odstavek četrtega člena Uredbe št. 1049/2001 med izjeme šteje tudi poslovne interese pravnih oseb. Skladno z odgovorom družbe BioNTech- Pfizer in na podlagi presoje Evropske komisije je Evropska komisija nekatere dele dokumenta ustrezno prikrila. Ob tem je Evropska komisija navedla, da finančni podatki, vključno s ceno odmerka in skupnim plačanim zneskom, ki jih želi prosilec pridobiti, so primer informacij, ki bi lahko oslabile poslovne interese pravne osebe. Slednje predstavljajo izjemo od pravice do dostopa in jih zato ni mogoče deliti s prosilcem. Ob tem IP dodaja, da v delu, ki se nanaša na dostop do osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, tj. imen in priimkov predstavnikov družbe BioNTech-Pfizer izjemo od dostopa določa prvi odstavek četrtega člena Uredbe št. 1049/2001, ki narekuje varstvo zasebnosti in integritete posameznika v povezavi s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Ker je dokument "Vaccine Order Form" sestavni del krovne pogodbe, sklenjene z družbo BioNTech Pfizer, in ker so bili nekateri deli krovne pogodbe vključeni tudi v "Vaccine Order Form", kot zahtevani dokument, je po mnenju Evropske komisije organ upravičeno prikril dele, ki vsebujejo občutljive informacije in delno odobril dostop do zahtevanih dokumentov.

IP ob neposredni uporabi evropskega prava in upoštevaje pridobljeno stališče Komisije ugotavlja, da dokument »Vaccine Order Form« s štirimi aneksi v delu, ki se nanaša na podatek o ceni odmerka in skupnem plačanem znesku ter predstavniku BioNTech-Pfizer, predstavlja izjemo od prostega dostopa na podlagi prve alineje drugega odstavka in b točke prvega odstavka 4. člena Uredbe št. 1049/2001. V skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe je organ glede na mnenje Evropske komisije, na katerega je IP vezan, v tem delu pravilno opravil delni dostop.

Ob tem IP pripominja, da čeprav tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da so določene informacije absolutno javne in čeprav drugi odstavek 6. člena ZDIJZ v določenih primerih narekuje izvedbo testa interesa javnosti, tega IP ni izvedel. Določba, da so podatki absolutno javni in test javnega interesa se uporablja v zvezi z izjemami, ki jih določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena. V konkretnem primeru pa del zahtevanega dokumenta ne predstavlja dokumenta, ki se ga obravnava na podlagi izjem po ZDIJZ, ampak izjemo po ZDIJZ nadrejeni Uredbi, iz česar izhaja, da pravila o absolutno javnih podatkih in določbe o testu javnega interesa v konkretnem primeru ni dopustno uporabiti.

V nadaljevanju se je IP opredelil do s strani organa prekritih podatkov v naročilu in aneksih o predstavnikih in podpisnikih na strani Republike Slovenije, njihovi zaposlitvi in podatkih o njihovih podpisih. IP ugotavlja, da se Uredba 1049/2001 v tem delu ne uporablja, zato se uporablja ZDIJZ. Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). IP je z vpogledom v posredovane specifikacije računov ugotovil, da je organ prekril številne osebne podatke pa tudi druge podatke.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

V izpodbijani odločbi organ ni navedel razlogov, zakaj ni omogočil dostopa do podatkov javnih uslužbencev oziroma javnih funkcionarjev, ki se v zahtevanih dokumentih pojavljajo in jih tako ni presodil v luči prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) v 38. členu izrecno določa, kateri podatki so javni, med drugim določa kot javne tudi podatke o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ob tem pa IP pripominja, da podatki, ki se štejejo kot podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso samo podatki v zvezi s plačo, ki jih konkretno določa ZSPJS, ampak je treba predmetno določbo ZDIJZ razlagati širše. ZDIJZ kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP poudarja, da je zakonodajalec v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ uporabil pravne pojme, ki niso definirani, kar pomeni, da je treba njihovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri čemer je treba izhajati iz namena zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Z vidika vprašanja, kateri podatki, ki so predmet obravnavanega postopka, sodijo pod tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, IP opozarja na sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, delovnega mesta.

Po mnenju IP podatek o tem kateri javni uslužbenec oziroma javni funkcionar je sklenil oziroma podpisal naročilo in anekse za dobavo cepiva proti COVID-19 za Republiko Slovenijo, organ v katerem je zaposlen in podatki v zvezi z njegovim podpisom, predstavljajo podatke v zvezi z delovnim razmerjem oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije in zato niso varovani osebni podatki. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Temu pritrjuje pa tudi praksa Upravnega sodišča v zadevah I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011, IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022 in I U 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023, iz katerih izhaja jasno stališče o tem, kaj so absolutno javni podatki javnega uslužbenca oziroma funkcionarja. Zaradi načela najmanjšega obsega obdelave osebnih podatkov javnih uslužbencev oziroma javnih funkcionarjev pa IP ni omogočil dostopa do njihovih elektronskih naslovov. Slednjih organ tudi sam ne objavlja.

Ker so podatki, do katerih je IP omogočil dostop s to odločbo, absolutno javni, IP v postopek ni pozival javnih uslužbencev oziroma javnih funkcionarjev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Ker je IP ugotovil, da organ ni pravilno uporabil materialnega prava, saj je v prevelikem obsegu štel, da gre za varovane osebne podatke, je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pritožbi delno ugodil in v izreku te odločbe organu naložil, da omogoči dostop do zahtevanih dokumentov še v delu, v katerem se nanašajo na osebne podatke javnih uslužbencev oziroma javnih funkcionarjev in organu naložil razkritje dodatnih podatkov kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem se pritožba prosilca nanaša na podatke o ceni odmerka, skupni višini plačila in podatke predstavnikov BioNTech-Pfizer pa je IP pritožbo zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v zvezi z Uredbo št. 1049/2001, ker gre za dokumente Evropske komisije, v zvezi s katerimi je slednja podala mnenje, da je možen le delni dostop na način kot ga je izvedel organ v izpodbijani določbi, je IP pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno. 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/coronavirus-response/public-health/eu-vaccines-strategy_en#documents.

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&qid=1683885114330.

[3] Glej na primer sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 26/2016-3 z dne 2. 10. 2019.