prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

Prosilec se je pritožil zoper odločitev organa, da njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno zavrne. IP po preučitvi konkretne zadeve ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ pravilno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij  javnega značaja. IP še dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z določenimi dokumenti, pritožbeni postopek pa tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-33/2023/2

Datum: 6. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 1. 2023, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-132/2022/4, z dne 10. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 16. 1. 2023 zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, št. 090-132/2022/4, z dne 10. 1. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 10. 12. 2022 od prosilca po elektronski pošti prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, iz katere izhaja, da prosi za informacije, ki dokazujejo nasprotno od pogodbe, podpisane med Slovenijo in Pfizerjem. Bolj točno, glede člena Article 1, točka 4: »The participating member State further acknowledges that the long-term effects and efficacy of the Vaccine are not currently known.« Prosi tudi za mail naslov gospe ….. Dalje navaja, ali ima organ kakšno informacijo javnega značaja, da ljudje niso spregledali njihovih iger. Prosilec naproša za informacijo, koliko mentalne prisebnosti je še ostalo od leta 2020 do dne prejetja tega emaila sledečim: Ministrstvu za zdravje, NIJZ, WHO, vsem državnim navijačem covida in cepljenja proti covidu ter prosi za prikaz teh podatkov v kolač grafu.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-132/2022/4 z dne 10. 1. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej navedel definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter navedel kriterije za to, da se neka informacija šteje za informacijo javnega značaja. Dalje je organ navedel, da je uradna oseba obstoj v zahtevi navedenih informacij preverila v aplikaciji Lotus Notes, kamor se evidentira vsa prispela in odposlana pošta in da zahtevanih informacij ni našla. Prav tako je obstoj zahtevanih informacij preverila pri javnih uslužbencih, ki naj bi vsebinsko pokrivali področje. Glede zahteve prosilca v zvezi z 4. točko prvega člena pogodbe, podpisane med Slovenijo in Pfizerjem, je uradna oseba prejela pojasnila, da se z varnostjo in učinkovitostjo zdravil ukvarjajo agencije (kot sta European Medicines Agency, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke), ki to ocenjujejo in izdajajo dovoljenja. Glede sporne določbe na naročilnici organ pojasnjuje, da so bila cepiva proti covid-19 razvita v izredno kratkem času, prav tako so bile izvedene klinične študije, ki so bile osnova, da je Evropska agencija za zdravila (EMA) izdala pogojno dovoljenje za promet. Namen pogojnega dovoljenja za promet s cepivom je, da se v posebnih primerih zagotovi hiter dostop do zdravila. S takšnim načinom, ki ni specifičen samo za cepiva, ampak je pogosto uporabljen tudi pri drugih zdravilih, se omogoča preskrbo z zdravili na podlagi manjšega obsega podatkov, in sicer v primerih, ko se na podlagi omejenih podatkov oceni, da je korist od takojšnje dostopnosti do tega cepiva večja od tveganja, glede na to, da še niso na voljo vsi podatki. Imetnik dovoljenja za promet pa mora v vnaprej določenih rokih na EMA predložiti nadaljnje podatke iz tekočih ali novih študij, s čemer potrjuje, da koristi še naprej pretehtajo tveganja. Vendar to na drugi strani ne pomeni, da v takšnih primerih zdravilo ni kakovostno oziroma cepivo še ni bilo preskušeno. Konkretno v primeru cepiv proti covid-19, tudi Comirnaty, so pred izdajo pogojnega dovoljenja za promet bile izvedene tudi klinične raziskave, s katerimi se je ugotavljala učinkovitost in varnost zdravila. Dodatno je EMA z izdajo pogojnega dovoljenja za promet zahtevala dodatne podatke, predvsem glede varnosti, na spletni strani EMA so mesečno objavljeni posodobljeni podatki glede novih dognanj oziroma varnosti cepiva. Prav tako so dostopni ostali podatki o navedenem cepivu. Ravno tako NIJZ na svoji spletni strani objavlja podatke o poročanih neželenih učinkih cepiv proti covid-19 in predstavitev cepiva Comirnaty, proizvajalca Pfizer/BioNTech. Na spletni strani Javne agencije za zdravila je možno dostopati do odgovorov na pogosta vprašanja v povezavi s cepivi proti covid-19. Glede zahteve prosilca za elektronski naslov …., je organ prosilcu le-tega posredoval. Organ je tudi ugotovil, da na podlagi navedenega dejanskega stanja pri organu, ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti glede sledečih vprašanj iz zahteve: Ali ima organ kakšno informacijo javnega značaja, da ljudje niso spregledali vaših iger. Prosilec naproša za informacijo, koliko mentalne prisebnosti je še ostalo od leta 2020 do dne prejetja tega emaila sledečim: Ministrstvu za zdravje, NIJZ, WHO, vsem državnim navijačem covida in cepljenja proti covidu ter prosi za prikaz teh podatkov v kolač grafu. Organ namreč ugotavlja, da te informacije ne obstajajo, saj organ z dokumenti ne razpolaga, prav tako organ ne ve, ali z zahtevanimi dokumenti oziroma informacijami razpolaga kakšen drug organ.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 16. 1. 2023 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ izdal delno zavrnilno odločbo, vendar pa iz obrazložitve ne izhaja dovolj jasno in razumljivo, zakaj je izdal tako odločbo, saj ni mogoče razumeti, katere informacije ne obstajajo, katere obstajajo in kako organ vrednoti te informacije, kako določa svoje delo na temelju teh informacij. Navaja, da organ ne pojasni, ali pri svojem delu izvaja politična pričakovanja in diktate političnih subjektov (WHO, agencije, direkcije,…) ali pa svoje delo določa na temelju znanstvenih dognanj, analiz, študij in drugih razpoložljivih znanstvenih virov, oziroma drugače, podrejeno, izvaja svojo pravno dolžnost in skrbnost glede politike javnega zdravja na temelju znanstvenih dognanj in virov ali na temelju političnih direktiv političnih institucij. Prosilec dalje navaja, da organ v odločbi navaja zapise, ki ne pomenijo neposrednega odziva na zahtevo po informacijah javnega značaja, hkrati pa so ti zapisi močno sporočilo, vendar pogojno. Ker iz odločbe ne izhaja jasno, kakšno je to sporočilo, prosilec ponovno sprašuje, kar že izhaja iz zahteve za dostop do informacij javnega značaja, na tem mestu pa še bolj konkretizira. Prosilec sprašuje, ali organ razpolaga s predmetno pogodbo, četudi je dolgo časa trdil, da ne obstaja, in ali organ meni, da vsebina pogodbe v ničemer medicinsko in pravno ni problematična. Prosilec navaja, da organ vztraja na stališču, da legitimno, odgovorno, skrbno in z dolžnim pravnim postopanjem ves čas in močno javno promovira večkratno kovidno cepljenje, čeprav se je s pogodbo sam proizvajalec ogradil od vsega glede cepiva, cepivo je zadeva eksperimentiranja, nastalo je ekspresno hitro, ni nastalo in bilo dano na trg skladno s predhodnimi načeli in pravili strokovno, medicinsko in znanstveno pravilnega, natančnega in doslednega proizvajanja, testiranja in ovrednotenja učinkovine. Proizvajalec priznava, da tudi njemu samemu učinkovitost in varnost cepiv nista znani, ogradi se od sleherne odgovornosti za cepivo in škodljive posledice, terja, da se vse te informacije varujejo kot stroga poslovna skrivnost. Organ vztraja, da tudi upoštevaje ta dejstva, ni v ničemer sporno, da v javnosti in preko svoje zdravstvene politike kategorično zatrjuje, da za to ima stvarno podlago, da ta ni v ničemer sporna in mu omogoča, da javno zatrjuje nasprotno od tistega, kar piše v sami pogodbi, da je cepivo testirano, pravilno proizvedeno, dano na trg v skladu z medicinsko etiko, deontologijo in utrjenimi pravili ustvarjanja, raziskovanja in trženja v farmaciji in medicini. Prosilec dalje sprašuje, ali prav razume, da organ zastopa stališče, da ni dolžan bedeti nad tem, ali je neka medicinska učinkovina varna in koristna, pač pa le za to, da pri svojem delu uresničuje pričakovanja in diktate političnih organizacij, brez kritike, dvoma, preverjanja, pač pa le slepo in golo, ne glede na ceno in za vsako ceno. Dalje prosilec sprašuje, če prav razume, da organ trdi, da je bilo cepivo ustrezno testirano, čeprav iz pogodbe jasno izhaja, da ni bilo, da je cepivo varno in učinkovito, čeprav iz pogodbe izhaja, da ni oziroma, da to ni znano, da je podana pravna odgovornost glede kakovosti in varnosti cepiva, kdo je nosilec te odgovornosti in na kakšni pravni podlagi. Dalje, ali organ trdi, da ni pomembno, kakšno je cepivo v resnici, s tem se organ ne ukvarja in ga to ne zanima, pomembno je le, če je agencija odobrila njegovo začasno in pogojno rabo, ni pomembno, kaj o cepivu pravijo znanstvene študije, analize in drugi znanstveni viri, ampak le to, kaj organu naloži agencija. Dalje, ali prav razume, da organ vztraja pri trditvi, da informacije o neučinkovitosti in škodljivosti cepiva, pomanjkljivem postopku izdelave in testiranja cepiva, o hudih stranskih učinkih, o vzročno-posledični zvezi med smrtnimi primeri in cepivom, o drastično povečani smrtnosti po uvedbi cepljenja s tem cepivom, o številu miši, na katerih je bilo cepivo testirano in o rezultatih teh testiranj, ne obstajajo. Prosilec v nadaljevanju sprašuje, ali prav razume, da avtonomne in neodvisne znanstvene študije in analize, ki zatrjujejo in dokazujejo nasprotno, obstajajo in katere so, ter prosi, če mu jih organ posreduje – torej znanstvena dognanja, ne zabeležke, trditve in navodila političnih institucij (WHO, v okviru EU agencije, direkcije). Prosilca zanima, ali ima organ svoje originalno, strokovno, skrbno izdelano in odgovorno pripravljeno stališče o pravni in medicinski sprejemljivosti navedenih dejstev in okoliščin. Če ga nima, ali organ trdi, da ga nima, ker mu ga ni treba imeti in početi, da je le goli izvrševalec priporočil in navodil političnih institucij, ne pa subjekt raziskovanja, preiskovanja, preverjanja, analiziranja, sintetiziranja in celostnega opolnomočenja z vsemi pomembnimi in dostopnimi znanstvenimi informacijami. Prosilca tudi zanima, ali organ pri določanju javne politike uporablja strokovni splet in strokovne ter znanstvene vire, ki so prosto dostopni na spletu, na primer v znanstvenih revijah in znanstvenih portalih (npr. Pub.Med.org) ter ali pri iskanju informacij organ išče tudi izven svojih prostorov in svoje elektronske mreže. Dalje prosilec sprašuje, ali organ razpolaga z informacijami, ki razkrivajo hude nepravilnosti, pravne, deontološke, etične in znanstvene, pri proizvajanju cepiva, postopku njegove registracije in vnosa na trg, pri statističnih manipulacijah in neresnicah, pri beleženju škodljivih stranskih učinkov, pri beleženju smrtnih primerov kot posledic cepiva, ali organ razpolaga z avtonomnimi in neodvisnimi informacijami, ki zatrjujejo in dokazujejo, da teh in takih nepravilnosti ni bilo. Prosilec sprašuje, ali organ razpolaga z informacijami, kakšen je cepilni status oseb, zaposlenih v okviru organa, ali je pravna služba izvedla analizo pravne sprejemljivosti pogodbe in ali organ za to potrebuje zunanjo pomoč, ki jo lahko zagotovi prosilec. Na koncu še sprašuje, ali organ potrebuje zunanjo pomoč za seznanjanje z avtonomnimi in neodvisnimi dognanji glede kovidnega cepljenja, objavljenimi v znanstvenih virih ali na zasebnih spletiščih najuglednejših mednarodnih strokovnjakov in poznavalcev na tem področju.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 30. 1. 2023 odstopil v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali kršitev materialnega prava ter da je odločitev organa pravilna in zakonita.

Uvodoma IP glede pritožbenih navedb o tem, da iz obrazložitve odločbe ne izhaja, zakaj je izdal tako odločbo, saj ni mogoče razumeti, katere informacije ne obstajajo, katere obstajajo in kako organ vrednoti te informacije, kako določa svoje delo na temelju teh informacij, ugotavlja, da so le-te neutemeljene, saj obrazložitev izpodbijane odločbe izpolnjuje vse zahteve iz 214. člena ZUP. IP še ugotavlja, da je organ v obrazložitvi za vsako izmed točk iz zahteve pojasnil, ali glede na določbe ZDIJZ z dokumentom, kot ga zahteva prosilec, razpolaga.

Dalje IP pojasnjuje, da iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

IP poudarja, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[1] Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

Kot izhaja iz zahteve prosilca z dne 10. 12. 2022, je ta večji del svoje zahteve formuliral kot zahtevo za podajo pojasnil in odgovorov, na kar pa se načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ ne razteza, zato je organ pravilno preveril, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih so razvidni odgovori na vprašanja prosilca. Kot je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel organ, je obstoj informacij preveril v aplikaciji Lotus Notes, kamor se evidentira prispela in odposlana pošta, ter pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo področje, vendar zahtevanih informacij ni našel, saj z njimi ne razpolaga.[2] Organ je v zvezi z zahtevo prosilca pod točko 1. (glede člena iz pogodbe med Slovenijo in Pfizerjem) prosilcu podal vsebinska pojasnila o varnosti in učinkovitosti cepiv ter ga usmeril na ustrezne spletne strani. IP ne dvomi v ugotovitve organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako prosilec v pritožbi ni navajal nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih ne želi posredovati. IP tako na podlagi pregleda dokumentacije konkretne zadeve in preučitve zadeve ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti pod točko 1., 3. in 4. iz zahteve prosilca ne razpolaga, zato niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ pravilno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij  javnega značaja. IP še dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z določenimi dokumenti, pritožbeni postopek pa tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

Poleg tega IP ugotavlja, da je prosilec v pritožbi dodatno razširil svojo zahtevo, saj postavlja vprašanja in zahteve, ki jih ni posredoval v svoji zahtevi z dne 10. 12. 2022. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Slednje pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Navedeno pomeni, da informacije, dostop do katerih je na novo zahteval prosilec šele v pritožbi, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka, lahko pa so predmet presoje novega postopka, če prosilec pri organu vloži takšno (novo) zahtevo.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Razen glede elektronskega naslova javne uslužbenke, ki ga je organ tudi posredoval.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.