prosilec - Ministrstvo za zdravje RS
+ -Številka: 090-27/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval pojasnila, ali razpolaga z informacijami, študijami, ki lahko ovržejo dognanja iz pripetega članka. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prav tako pa se vprašanja prosilca nanašajo na tematiko, ki ne sodi v delovno področje organa. IP ni videl utemeljenega razloga, da ne bi verjel organu, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, še zlasti, ker se zahteva prosilca, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, niti ne nanaša na delovno področje organa oz. naloge, ki so podrobneje opredeljene v 40. členu ZDU-1. IP je tako pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-27/2023/2
Datum: 16. 2. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 22. 12. 2022, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-127/2022/2 z dne 19. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O
- Pritožba prosilca z dne 22. 12. 2022 zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-127/2022/2 z dne 19. 12. 2022, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19. 11. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri sprašuje sledeče:
1. Ali organ razpolaga z natančno laboratorijsko, torej znanstveno analizo in/ali študijo, morda celo z recenziranim znanstvenim člankom, ki ovrže spodnje trditve?
2. Ali so vprašanja in dileme iz objave tema, ki organ zanima in ali lahko kakorkoli in s čemerkoli potrdi/dokaže, da ga tema/dileme/teze iz objave zanimajo - aktivno zanimajo, v smislu, da se o tem razmišlja, raziskuje, preiskuje, preverja ipd.?
3. Ali organ razpolaga s čim, kar je mogoče uporabiti kot dokaz, da so trditve iz objave in dveh predhodnih, vsebinsko enakih analiz, popolna laž, izmišljotina?
Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-127/2022/2 z dne 19. 12. 2022, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja vpogledala v aplikacijo Lotus Notes, kamor se evidentira vsa prispela in odposlana pošta ter dokumenti, nastali pri delu organa, vendar zahtevane dokumentacije ni našla. Prav tako je obstoj zahtevane dokumentacije preverila pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo to področje, če morda razpolagajo z zahtevanimi informacijami in le-te še niso evidentirane v aplikacijo Lotus Notes. Pojasnjeno ji je bilo, da z zahtevano informacijo ne razpolagajo. Na podlagi zgoraj navedenega dejanskega stanja organ ugotavlja, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Prav tako ne ve, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga kakšen drug organ. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi organ moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan storiti. Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane dokumentacije, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal. Organ je prosilcu dodatno pojasnil, da je upravni organ, ki opravlja upravne naloge na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kemijske varnosti, varstva pred sevanji, zdravil in medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oz. zdravstvene namene, proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oz. zdravstvene namene, pitne vode, živil oz. hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, kot to določa 40. člen ZDU-1[1]. Organ ni institucija, ki bi se z virusom SARS-Cov-2 oz. nalezljivo boleznijo Covid-19 ukvarjal s strokovno zdravstvene ali raziskovalne plati, zlasti pa ne z zdravstveno mikrobiološke plati (slednje sodi v okvir laboratorijske dejavnosti), zato tudi ne razpolaga z dokumenti, na katere se nanaša zahteva prosilca.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 22. 12. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja:
1. Izpodbijano določbo prosilec razume kot trditev organa, da informacije, ki mu jih je poslal prosilec sam, ne obstajajo. Prosilec je organu namreč posredoval veliko informacij, med njimi tudi tiste, za katere organ trdi, da ne obstajajo. Prosilec sprašuje, kaj točno zanima organ v povezavi z zastavljenimi vprašanji ter ali organ ne spremlja, ne beleži in ne upošteva znanstvenih analiz, študij in dognanj, niti tistih, ki so prosto dostopne na spletu (kaj pa tiste v recenziranih znanstvenih publikacijah, virih). Nekaj teh virov je prosilec sam večkrat poslal organu. Prosilec težko razume zavrnilno odločbo, saj je jasno, da organ razpolaga vsaj z informacijami (članki, tudi znanstvenimi), ki jih je na to temo dobil od prosilca. Organ bi tako prosilcu moral posredovati vsaj te informacije, nikakor pa ne odločiti, da vlogo zavrne, ker informacije ne obstajajo.
2. Prosilec prosi za podrobnejšo, boljšo razlago in obrazložitev izpodbijane odločbe. Prosilec organ sprašuje, ali pravilno razume njegovo sporočilo, da svoje javne politike in prakse (javno delo, javne objave, naslavljanje javnosti, promoviranje določenih ukrepov, priporočanje, dajanje smernic...) ne utemeljuje na strokovnih in znanstvenih dognanjih.
3. Prosilec organ sprašuje, ali medicinsko pomembna, celo odločilna vprašanja sploh preiskuje, preverja, išče oporne točke, da bi s prepričanostjo in gotovostjo, torej odgovorno in strokovno, oblikoval in potem javno zastopal točno določena stališča, npr. glede testiranja. Če to počne, ali pri tem išče informacije zgolj v svojem arhivu, materialnem ali računalniškem, v svojem delovnem okolju, med zaposlenimi, v okviru slovenske javne uprave ali morda te oporne točke išče tudi v delu znanstvenikov, v znanstvenih virih, v avtonomnem, neodvisnem in objektivnem znanstvenem okolju. Kaj sploh je stvarna in procesna podlaga javne zdravstvene politike in prakse organa - sta to le WHO in EU? Je to pristna znanost, so to znanstvene publikacije in objave - študije, analize, članki itd.? Če so, zakaj za organ ne obstajajo? Če niso, kaj potem je stvarna podlaga za javno delovanje organa? Kaj je odločilna oporna točka za stališče organa?
4. Kakšen, kako intenziven in kako širok postopek preverjanja informacij izpelje organ, preden se odloči, da bo javnost naslovil s določeno promocijo, nagovorom kaj storiti, priporočilom? Organ je že pred časom od prosilca prejel znanstvene vire na te teme. Kako to, da ti viri za organ še naprej ne obstajajo? Ali organ zaposluje ljudi, katerih naloga je spremljati znanstvena dognanja, jih analizirati, poznati, razumeti in na tej podlagi izdelovati uradna stališča?
5. Ali organ res nima nobene informacije v materializirani obliki, ki bi pomenila izkaz in dokaz, da organ natančno in odgovorno, z uporabo vseh strokovnih in znanstvenih informacij, virov in dognanj, preverja ukrepe, odločitve, predloge in uradna stališča? Če je nima, kako to, da take informacije nima? Mu pravo res dovoljuje, da takih informacij nima in da tega ne počne? Če organ nima informacij, ki bi ovrgle trditve iz vira iz vloge prosilca, ali to pomeni, da organ dopušča možnost, da je vsebina vira verodostojna, kajti ne razpolaga z ničemer, kar bi vsaj dokazovalo, da vsebina vira ni verodostojna, resnična. Če nobene od teh informacij organ nima, kako potem lahko prepričuje javnost, naj nekaj stori, če o tistem, kar naj javnost stori, nima informacij?
6. V zadnji izdaji ZDIJZ s komentarjem, 2017 (https://www.uradni-list.si/knjigarna/knjiga/zakon-o-dostopu-do-informacij-javnega-znacaja-zdijz-s-komentarjem) je v uvodnem eseju (avtor A. Teršek) zapisano drugače, kot v komentarju iz leta 2005, ki ga v odločbi navaja organ. V pritožbi se prosilec sklicuje na komentar iz leta 2017, ki zadeva "pozitivne pravne obveznosti" pri skrbi za imetje informacij, ki so javnega značaja.
7. Prosilec, po sodni praksi ESČP, nastopa s statusom "javnega psa-čuvaja". Status je enakovreden novinarskemu, zlasti preiskovalnih novinarjev. Po mnenju prosilca mu pravo daje pravico do postavljanja vprašanj in zahtev za odgovore in pojasnila.
IP je dne 25. 1. 2023 prejel dopis organa, št. 090-127/2022/4 z dne 23. 1. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dodatno je organ ponovno povzel navedbe v izpodbijani odločbi, v nadaljevanju pa, v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da organ ni poiskal zahtevanih informacij javnega značaja, ker trdi, da mu tega ni treba, pojasnil, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo obširna pojasnila, kaj pomeni pojem informacija javnega značaja in da so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. ustvariti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prosilec je svojo zahtevo sicer poimenoval »Zaprosilo za informacijo javnega značaja«, vendar pa iz njene vsebine izhaja, da ne gre za informacijo javnega značaja, kot jo opredeljuje ZDIJZ, temveč je očitno želel komentar organa na članek iz priložene povezave. Slednje pa ni v pristojnosti organa, ker, kot že navedeno, organ ni institucija, ki bi se z virusom SARS-Cov-2 oz. nalezljivo boleznijo Covid-19 ukvarjal s strokovno zdravstvene ali raziskovalne plati, zato članka tudi ne more oz. ni mogel komentirati. V zvezi z vprašanji prosilca v pritožbi, ali organ spremlja, beleži, upošteva znanstvene analize, študije in dognanja, organ pojasnjuje, da spremlja študije in dognanja, ki so dostopni na spletu. Predvsem tiste, na katere ga usmeri Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nad. NIJZ) in ki jih navede med strokovnimi referencami v dokumentih, ki jih posreduje organu. Osnovna naloga NIJZ je namreč prav to, da na podlagi vseh znanih strokovnih dejstev predlaga (tudi) ustrezne ukrepe za varovanje javnega zdravja. Gre za osrednjo nacionalno ustanovo, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov. V kontekstu prosilčeve pritožbe je, z vidika epidemiologije, NIJZ tista institucija v Republiki Sloveniji, ki spremlja epidemiološko stanje in na tej podlagi predlaga ustrezne ukrepe. Pri oblikovanju priporočil in predlogih ukrepov pa upošteva oz. se opira izključno na najvišje kotirane znanstvene članke in druge publikacije. Organ tako nima razloga, da predlogom NIJZ ne bi sledil, saj sam nima ustreznih strokovnjakov s tega področja. Seveda pri utemeljevanju svoje politike in prakse sledi tudi priporočilom nekaterih drugih, kompetentnih strokovnih institucij, npr. Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.), oz. da izrazi stališča o vprašanjih konkretnega prosilca.
IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju[2] ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.
IP pojasnjuje, da 40. člen ZDU-1 jasno določa, da organ opravlja naloge na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kemijske varnosti, varstva pred sevanji, zdravil in medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oz. zdravstvene namene, proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oz. zdravstvene namene, pitne vode, živil oz. hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.
IP tako sledi navedbam organa v izpodbijani odločbi, da organ ni institucija, ki bi se z virusom SARS-Cov-2 oz. nalezljivo boleznijo Covid-19 ukvarjal s strokovno zdravstvene ali raziskovalne plati, zlasti pa ne z zdravstveno mikrobiološke plati (slednje sodi v okvir laboratorijske dejavnosti), zato tudi pri reševanju pritožbe IP ni mogel posumiti, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal z dokumenti, ki bi vsebinsko ustrezali zahtevi prosilca. Kot že zgoraj navedeno pa organi, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcem niso dolžni dajati pojasnil, mnenj ipd., vse z namenom, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Na podlagi navedenega IP ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi verjel organu, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, še zlasti, ker se zahteva prosilca, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, niti ne nanaša na delovno področje organa oz. naloge, ki so podrobneje opredeljene v 40. členu ZDU-1.
Glede pritožbenih navedb prosilca IP dodatno še pojasnjuje, da:
- ZDIJZ ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti oz. opredelitev do teh dokumentov in vsebinsko analizo teh dokumentov. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati ali biti seznanjeni, pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, naj prejete dokumente analizirajo in ugotovijo, ali razpolagajo z dokumenti, ki govorijo drugače oz. pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem;
- organ ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo trditve iz poslanih dokumentov ali da bi si o poslanih dokumentih ustvaril stališče;
- organ na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan iskati člankov/študij ter ugotavljati/presojati, iz katerih člankov/študij bi lahko izhajale informacije, na katere se nanaša zahteva prosilca oz. iz katerih izhajajo dejstva, ki bi, kot to zahteva prosilec, ovrgle določene navedbe, na katere se sklicuje prosilec;
- organ prosilcu ni dolžan posredovati njegovih lastnih dokumentov oz. ni dolžan obravnavati dokumentov, ki jih prosilec v zahtevi sam navaja oz. se sklicuje nanje oz. so ali so bili priloga njegovi zahtevi, saj te prosilec nedvomno že ima;
- je pravica do pridobitve odgovorov po ZMed[3] dana izključno medijem, opredeljenim po 1. odstavku 2. člena Zmed, med katere pa ne sodijo t.i. raziskovalni novinarji oz. osebe, ki se poistovetijo s tem t.i. nazivom, kar pomeni, da določbe ZMed zanje ne veljajo. Lahko pa seveda ti dobijo oz. zahtevajo odgovore na vprašanja od organa v okviru Uredbe o upravnem poslovanju, ki pa je izven dometa pristojnosti IP.
Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo organa, št. 090-127/2022/2 z dne 19. 12. 2022, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Zakon o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05 – UPB, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUPE, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21)
[2] Ur. l. RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21 in 68/22
[3] Zakon o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06 – UPB, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21)