prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje pogodbe, sklenjene med podjetje Pfizer in Evropsko komisijo ter med podjetjem Pfizer in Slovenijo. Organ je zahtevi prosilke ugodil in ji posredoval vse zahtevane dokumente, v določenem delu pa jo je napotil na spletno stran Evropske komisije, kjer je objavljena zahtevana pogodba. Prosilka je v pritožbi navedla, da organ zagotovo razpolaga še s katero drugo pogodbo, ki ni javno objavljena. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilki posredoval vse zahtevane dokumente, z drugimi pa ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-274/2022/8
Datum: 18. 10. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 12. 9. 2022, zoper odgovor Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-94/2022/4 z dne 13. 7. 2022, št. 090-94/2022/9 z dne 11. 8. 2022 in št. 090-94/2022/11 z dne 2. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilke z dne 12. 9. 2022 zoper odgovor Ministrstva za zdravje, št. 090-94/2022/4 z dne 13. 7. 2022, št. 090-94/2022/9 z dne 11. 8. 2022 in št. 090-94/2022/11 z dne 2. 9. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 26. 6. 2022 na organ naslovila zahtevo za posredovanje pogodbe, ki je bila sklenjena med:
-    podjetjem Pfizer in Evropsko komisijo (glede na spletno novico Dodatna pojasnila glede dobave cepiva: »Naša prioriteta je zagotoviti dovolj cepiva za prvo polovica leta 2021« | GOV.SI) ter med
-    podjetjem Pfizer in Slovenijo (bodisi Vlado RS, organom ali NIJZ).

V dopisu, št. 090-94/2022/4 z dne 13. 7. 2022, je organ prosilki pojasnil, da Republika Slovenija cepiva proti Covid-19 nabavlja izključno preko skupnega EU mehanizma za nabavo cepiv proti Covid-19. Postopke, vključno z dogovori in pogajanji, v imenu držav članic, vodi Evropska komisija. Evropska komisija je tudi podpisala pogodbe o nakupu cepiv v imenu držav članic EU ter jih javno objavila (razen zaupnih vsebin), in sicer na spletni strani: https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/public-health/eu-vaccines-strategy_en. Na podlagi sklenjenih pogodb nato vsaka država članica EU sklene naročilo cepiva, t.i. »Vaccine Order Form«, ki so priloga dopisu. Pri tem je organ določene podatke prekril, v skladu s prakso Evropske komisije. 

Na dopis organa se je prosilka odzvala dne 15. 7. 2022, po elektronski pošti, in navedla, da posredovane informacije ne ustrezajo njeni zahtevi. Prosilko zanima pogodba, ki naj ne bi bila javno dostopna (glej priložen odgovor organa, z dne 29. 9. 2021).

Dne 11. 8. 2022 je organ prosilki, v okviru dopisa št. 090-94/2022/6, pojasnil, da ji, v izogib nesporazumu, ponovno posredujejo povezavo na splet (https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/public-health/eu-vaccines-strategy_en), kjer so objavljene pogodbe o nakupu cepiv. Prav tako je na predmetni povezavi objavljena pogodba, sklenjena med Evropsko komisijo in podjetjem Pfizer in BionTech za dobavo zdravila v letu 2022 in 2023. Hkrati organ pošilja neposredno spletno povezavo do omenjene pogodbe: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/pfizer_pa_for_publication_03_06_21.pdf.

Prosilka se je, dne 11. 8. 2022, 16. 8. 2022, 19. 8. 2022 in 31. 8. 2022, po elektronski pošti, odzvala na dopis organa, št. 090-94/2022/6 z dne 11. 8. 2022, in navedla, da želi pogodbo, ki ni javno dostopna. Njena zahteva se namreč nanaša na pogodbo, za katero ji je organ dne 29. 9. 2021 trdil, da ni javno dostopna.

V dopisu, št. 090-94/2022/11 z dne 2. 9. 2022, je organ prosilki ponovno pojasnil, da v povezavi s cepivi proti Covid-19 obstajajo med podjetjem Pfizer in Slovenijo samo naročila Slovenije (Vaccine Order Forms), ki so ji že bila posredovana, dne 13. 7. 2022, in so vezana na pogodbo o nakupu, ki jo je v imenu držav članic podpisala Evropska komisija (https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/pfizer_pa_for_publication_03_06_21.pdf).

Dne 12. 9. 2022 je prosilka vložila pritožbo zoper odgovor organa, št. 090-94/2022/4 z dne 13. 7. 2022, št. 090-94/2022/9 z dne 11. 8. 2022 in št. 090-94/2022/11 z dne 2. 9. 2022. Dodatno prosilka navaja, da je lansko leto v javnost prišla novica, da obstaja pogodba med Slovenijo in podjetjem Pfizer. Glede na nenavadne razmere v zvezi s prisiljenim cepljenjem je prosilko zanimalo, kaj piše v tej pogodbi, zato je prvič o tem povprašala dne 28. 9. 2021, in sicer je po elektronski pošti poslala vprašanje na organ, NIJZ, Varuha človekovih pravic ter na takratno opozicijo. Dne 29. 9. 2021 je prosilka s strani organa prejela odgovor, da je s podjetjem Pfizer sklenila pogodbo Evropska komisija in ne Slovenija. Poslani sta ji bili dve novici o nakupu cepiv, kar pa ni bilo predmet vprašanja. V enem izmed elektronskih sporočil je organ dejal, da pogodba ni javno dostopna. Nadaljnja vprašanja prosilke so bila, zakaj ni javno dostopna in zakaj državljani nimajo pravice vedeti vsebine te pogodbe. To se je vleklo do sredine novembra. Dne 2. 6. 2022 je prosilka na organ in generalni sekretariat vlade poslala zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja. S strani organa je prosilka sicer prejela pogodbe v zvezi z naročili cepiv, ki pa so javno dostopne in posledično niso predmet njene zahteve. Prosilka ponovno sprašuje, katera pogodba ni javno dostopna. Do sedaj prejeti dokumenti so namreč vsi javno dostopni.

IP je dne 19. 9. 2022 prejel dopis organa, št. 090-94/2022/16 z dne 19. 9. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. 

Na podlagi poziva IP, št. 090-274/2022/2 z dne 26. 9. 2022, je organ IP, dne 5. 10. 2022, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-94/2022/18 z dne 28. 9. 2022, v katerem je navedel, da med Slovenijo in podjetjem Pfizer obstajajo samo naročila Slovenije, ki so bila prosilki že posredovana in so vezana na pogodbo o nakupu, ki jo je v imenu držav članic podpisala Evropska komisija. V zvezi z elektronskim sporočilo z dne 29. 9. 2021, na katerega se sklicuje prosilka, organ pojasnjuje, da je konkretni odgovor zgolj nadaljevanje korespondence. Že v predhodnem vprašanju (29. 9. 2021, ob 12:40 uri) uslužbenka organa namreč prosilki pojasni, da je pogodbo s podjetjem Pfizer sklenila Evropska komisija in ne Slovenija ter da naj se za podrobnosti obrne neposredno na Evropsko komisijo. V odgovoru (ob 13:03 uri) je organ s prosilko zgolj delil informacije, ki so v zvezi s pogodbo dostopne javnosti in so objavljene na spletni strani organa. Dopisu je organ priložil izpis zadetkov iz svojega informacijskega sistema, po ključni besedi »Pfizer«. 

Na podlagi ponovnega poziva IP, št. 090-274/2022/5 z dne 5. 10. 2022, je organ IP v dopisu, št. 090-94/2022/20 z dne 7. 10. 2022, pojasnil, da ni seznanjen, da bi obstajala še kakšna druga pogodba, ki ni javno objavljena/dostopna, kot tista, na katero je prosilko že napotil. Dejstvo je namreč, da je pogodbo o nakupu cepiv s podjetjem Pfizer, v imenu držav članic, sklenila oz. podpisala Evropska komisija.

Pritožba ni utemeljena. 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Prosilka v pritožbi navaja, da ji organ ni posredoval zahtevane pogodbe, in sicer tiste, za katero je organ, v elektronskem poročilu z dne 29. 9. 2021, zatrjeval, da ni javno dostopna. IP je v okviru pritožbenega postopka pri organu preveril, ali organ razpolaga s pogodbo, sklenjeno med Slovenijo in podjetjem Pfizer, ki se nanaša na nakup cepiv in, kot je to organ trdil v elektronskem sporočilu z dne 29. 9. 2021, ni javno dostopna.

IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot tistimi, do katerih je prosilki že omogočil dostop, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Organ je v svojih odgovorih prosilki ter v odgovorih na pozive IP večkrat pojasnil, da med Slovenijo in podjetjem Pfizer obstajajo samo naročila Slovenije, ki so bila prosilki že posredovana in so vezana na pogodbo o nakupu, ki jo je v imenu držav članic podpisala Evropska komisija in katera je javno objavljena. Organ tako s podjetjem Pfizer nikoli ni sklenil nobene pogodbe o nakupu cepiv, to je, kot že večkrat pojasnjeno, v imenu držav članic sklenila Evropska komisija, države članice, med njimi je tudi Slovenija, pa so na podlagi te pogodbe sklenile oz. izvedle samo t.i. naročilo. Organ ni seznanjen, da bi obstajale še katere druge pogodbe, kot tiste, do katerih je prosilki omogočil dostop. V okviru pritožbenega postopka je organ IP posredoval tudi izpis zadetkov iz svojega informacijskega sistema, po ključni besedi »Pfizer«, iz katerega ni moč razbrati, da bi organ razpolagal še s katerimi drugimi dokumenti (pogodbami,naročili), ki bi ustrezali zahtevi prosilke, kot tistimi, do katerih je prosilki že omogočil dostop.

Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot s tistimi, do katerih je prosilki že omogočil dostop, niti ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki prikrival, da z njimi razpolaga. IP namreč ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilko pri reševanje njene zahteve, saj ji je posredoval dokumente, s katerimi razpolaga in ustrezajo njeni zahtevi, prav tako pa jo je tudi napotil na spletno stran Evropske komisije, kjer je objavljena pogodba, ki ustreza zahtevi prosilke. Z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, organ ne razpolaga, dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, pa seveda organ prosilki ne more posredovati. 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot tistimi, do katerih je prosilki že omogočil dostop. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilka v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot s tistimi, do katerih ji je organ že omogočil dostop in ki bi ustrezali njeni zahtevi, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Zgolj sklicevanje prosilke na elektronsko sporočilo organa z dne 29. 9. 2021, v katerem je organ navedel, da pogodba ni javno dostopna, pa še ne izkazuje, da poleg pogodb in naročil, do katerih je organ prosilki omogočil dostop dne 13. 7. 2022, obstajajo še katere druge pogodbe, ki pa jih organ prosilki ni posredoval oz. ji jih ne želi posredovati. 

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odgovor organa, št. 090-94/2022/4 z dne 13. 7. 2022, št. 090-94/2022/9 z dne 11. 8. 2022 in št. 090-94/2022/11 z dne 2. 9. 2022, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka