prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do zaključkov glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki primerov, ki jih je obravnavala komisija, ki pri organu ugotavlja vzročno povezavo med cepljenjem s cepivi proti Covid-19 in neželenimi stranskimi učinki cepiv, ki se pojavijo po cepljenju s prekritimi osebnimi podatki. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre v dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, brez konteksta ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za javnost. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemejeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-139/2022/4

Datum: 9. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 4. 2022, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-48/2022/3  z dne 21. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 4. 2022 zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 090-48/2022/3 z dne 21. 3. 2022, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je 3. 2. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in se je v elektronski obliki želel seznaniti z dokumenti, ki vsebujejo zaključke glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki primerov, ki jih je obravnavala komisija, ki pri organu ugotavlja vzročno povezavo med cepljenjem s cepivi proti Covid-19 in neželenimi stranskimi učinki cepiv, ki se pojavijo po cepljenju, v smislu dokumenta z imenom »Spremljanje neželenih učinkov po cepljenju proti Covid-19 v Sloveniji – Podatki o prijavah neželenih učinkov po cepljenju proti Covid-19, posredovanih na NIJZ v obdobju 27. 12. 2020 – 30. 1. 2022, ki je dostopen na spletni strani NIJZ. Dodaja, da se lahko osebni podatki umrlih ali drugih oseb prekrijejo.

Organ je dne 21. 3. 2022 izdal odločbo št. 090-48/2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je v aplikaciji Lotus Notes in pri zaposlenih, ki vsebinsko pokrivajo predmetno področje, poizvedel glede obstoja dokumentov in ugotovil, da organ z informacijo razpolaga in da gre za zaključna zdravniška mnenja glede posameznikov, ki jih je obravnavala Komisija za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem in nastalo škodo (v nadaljevanju: Komisija) in ki vsebujejo zaključke glede vzročnih povezav med cepljenjem proti nalezljivi bolezni COVID-19 in domnevno resnimi neželenimi dogodki po cepljenju, ki naj bi jih ti utrpeli. Organ razpolaga s 103 zaključenimi zdravniškimi mnenji posameznikov, ki so bili pri Komisiji obravnavani v obdobju od 27. 12. 2020 in 10. 3. 2022, ki v pretežni meri vsebujejo povzetke zdravstvenega stanja posameznikov, pridobljene iz zdravstvene dokumentacije, ki je nastala tekom zdravstvene obravnave posameznikov, oz. je povezana z zdravstvenim stanjem pacientov. Dokumentacija je potrebna za izvajanje obveznosti organa v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja. Dokumenti vsebujejo osebne podatke pacientov (ime in priimek, naslov, datum rojstva, spol, ZZZS številko, osebno zdravstven anamnezo, diagnozo, izvide, opis poteka zdravljenja, mesto, čas in okoliščine zdravljenja) in druge podatke. Vsi zahtevani dokumenti so nastali v okviru postopka zdravstvene obravnave oz. so s temi postopki povezani ter vsebujejo osebne podatke v zvezi z zdravjem, ki jih je organ dolžan varovati, saj razkrivajo najintimnejše informacije posameznikov glede njihovega zdravstvenega stanja. Za razkritje navedenih podatkov ni podane zakonske podlage. Zakonodaja določa dolžnost varovanja zaupnosti podatkov o pacientih in pravico do zasebnosti pacientov. Iz dokumentov so razvidni opisi okoliščin v zvezi s konkretnim posameznikov, na način, da bi bil na podlagi teh podatkov posameznik določen ali določljiv. Kombinacija oz. povezanost različnih osebnih in zdravstvenih podatkov med sabo, npr. navedba dneva in ure sprejema pacienta, starost pacienta, diagnoza ipd. vpliva na možnost, da postane posameznik določen in s tem ogrožena zasebnost posameznika. Ob navedenem organ izpostavlja, da so bili posamezni primeri medijsko zelo odmevni, zato bi bili v primeru razkritja dokumentov, ti posamezniki zlahka določljivi. Organ ugotavlja, da bi s prekritjem imen in priimkov, posameznik bil še vedno določljiv, na podlagi drugih informacij v zahtevanih dokumentih, zato delni dostop ni mogoč. V dokumentih gre za veliko vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, z izvedbo delnega dostopa pa bi dokumenti izgubili svojo vrednost. Organ je prosilcu ne glede na navedeno pojasnil, da je do 10. 3. 2022 s strani NIJZ prejel 194 primerov domnevno resnih neželenih dogodkov, ki so časovno povezani s cepljenjem proti nalezljivi bolezni COVID-19. Komisija je podala 103 zaključna zdravniška mnenja, v katerih je ugotavljanja vzročno povezanost in ocenila, da 62-krat povezava s cepljenjem ni bila verjetna, 36-krat je bila možna/verjetna in 5-krat gotova. Od tega je bilo evidentiranih 19 smrti (15-krat povezava ni bila verjetna, 2-krat možna/verjetna in 2-krat gotova). Preostanek pomeni 84 ostalih neželenih dogodkov (47-krat povezava ni bila verjetna, 34-krat možna/verjetna in 3-krat gotova). Ker je organ ugotovil, da za posredovanje dokumentov ni podane zakonske podlage, je zahtevo prosilca zavrnil.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, pri čemer izpostavlja, da je organ narobe povzel njegovo zahtevo, saj je zahteval dokumente, ki vsebujejo zaključke glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki in ne samo glede cepljenja in resnimi neželenimi dogodki, kot to navaja organ. Glede na navedeno je odločba sama s sabo v nasprotju, kar predstavlja kršitev ZUP. Organ mu tudi ni dal možnosti, da se pred izdajo zavrnilne odločbe seznani z ugotovitvami in dejstvi, pomembnimi za izdajo odločbe in nanje poda pripombe in mnenje. Gre za kršitev v smislu 3. tč. drugega odstavka 237. člena ZUP, kar je tudi razlog za odpravo odločbe. Prosilec pojasnjuje, da so zahtevani dokumenti lahko brez osebnih podatkov, zato ni mogoče slediti obrazložitvi organa. Meni, da je treba prekriti samo nekaj osebnih podatkov in posameznika ni mogoče več določiti, to so zagotovo ime in priimek, naslov, datum rojstva (pusti se le letnica), ZZZS številka in mogoče še kakšen podatek, ki lahko identificira dotično osebo. Pustijo pa se podatki, ki se nanašajo na cepljenje in stranskega učinke cepljenja, diagnoza neželenega stranskega učinka in drugo, kar je potrebno, da se naredi zaključek glede vzročnih povezav. Meni tudi, da organ ne more odločiti, ali bi bil delni dostop za prosilca nesmiseln in brez vrednosti, to lahko oceni samo prosilec sam. Sklicevanje na izjemo varstva osebnih podatkov je po mnenju prosilca nerazumljivo, saj ne bi šlo za razkritje nobenih osebnih podatkov. Prosilec predlaga, da IP izpodbijano odločbo odpravi in vrne v ponovno odločanje organu.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZDIJZ, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-48/2022/6 z dne 19. 4. 2022. Organ je navedel, da je prosilec zahteval dokumente glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki, ki jih je obravnavala Komisija. Gre za zaključna zdravniška mnenja glede posameznikov, ki jih je obravnavala Komisija za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem in nastalo škodo in ki vsebujejo zaključke glede vzročnih povezav med cepljenjem prosti nalezljivi bolezni COVID-19 in domnevno resnimi neželenimi dogodki po cepljenju. Organ je pri pripravi odločbe uporabil terminologijo NIJZ, saj je pojem neželen dogodek širši od pojma neželen učinek in zajema vse dogodke po cepljenju, tudi neželene učinke. Organ je prejel v obravnavo 194 primerov domnevno resnih neželenih dogodkov in ne resnih neželenih učinkov, kot navaja prosilec. Delni dostop v konkretnem primeru ne bi bil mogoč zaradi visoke koncentracije in vsebnosti varovanih osebnih podatkov, s prekritjem vseh varovanih osebnih podatkov pa dokumenti ne bi imeli več svoje vsebine in bi bili zato brez posebne vrednosti. Kljub zavrnitvi je organ prosilcu podal statistično obrazložitev glede ugotovitev Komisije.

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pritožbo v celoti.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prosilec ugotovitvi organa, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, v pritožbi ne nasprotuje, vztraja pa, da bi organ moral prekriti ime in priimek, dan in mesec rojstva, ZZZS številko in mu v preostalem delu omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije brez varovanih osebnih podatkov. V konkretni zadevi je torej med organom in prosilcem sporno, ali je do zahtevane dokumentacije možen t. i. delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ.

Za potrebe tega pritožbenega postopka je organ dne 5. 5. 2022 IP posredoval vsa zdravniška mnenja glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki, ki jih je obravnavala Komisija.

Po pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da se v dokumentih nahaja gosta koncentracija osebnih podatkov, in sicer ime in priimek posameznika-pacienta, natančen opis konkretnega primera, pregled obstoječe zdravstvene dokumentacije, analiza primera in mnenje o vzročni povezanosti med neželenimi dogodki po cepljenju in samim cepljenjem. IP je zato ugotovil, da so vsi zahtevani dokumenti nastali v okviru postopkov zdravstvene obravnave oziroma so s temi postopki povezani, ter vsebujejo osebne podatke v zvezi z zdravjem.

Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 9 (1) navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe tako izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava osebnih podatkov v zvezi z zdravjem. V skladu z členom 9 (2) Splošne uredbe se prvi odstavek ne uporablja in omenjena prepoved obdelave ne velja, če velja eno od navedenega v točkah od a do j, vendar IP ugotavlja, da nobena izmed teh točk v konkretnem primeru ni izpolnjena.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Iz navedenega izhaja, da so osebni podatki pacientov v obravnavanih dokumentih varovani osebni podatki, ker zakonska podlaga, ki bi določala, da je te osebne podatke dovoljeno posredovati javnosti, ne obstaja, kar je IP pojasnil v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

IP je ugotovil, da so iz zahtevanih dokumentov razvidni opisi konkretnih okoliščin (npr. opisi diagnoz in poteka zdravljenja, mesto, čas, okoliščine in zdravniške ugotovitve) v zvezi s konkretnim pacientom na način, da bi bil na podlagi teh podatkov posamezni pacient določen ali vsaj določljiv. Kombinacija oziroma povezanost različnih osebnih podatkov med sabo (npr. navedba dneva ali ure sprejema pacienta in diagnoze, ali navedba starosti pacienta, diagnoze in osebnih okoliščin) namreč vpliva na možnost, da postane oseba določena ali vsaj določljiva oziroma, da je ogrožena zasebnost posameznika. Na navedeno je opozoril tudi organ, ki je v izpodbijani odločbi navedel, da kombinacija oz. povezanost različnih osebnih in zdravstvenih podatkov med sabo, npr. navedba dneva in ure sprejema pacienta, starost pacienta, diagnoza ipd. vpliva na možnost, da postane posameznik določen in s tem ogrožena zasebnost posameznika. Ob navedenem organ izpostavlja, da so bili posamezni primeri medijsko zelo odmevni, zato bi bili v primeru razkritja dokumentov, ti posamezniki zlahka določljivi. Tudi v primeru izbrisa osebnih podatkov, ki jih navaja prosilec (npr. ime, priimek, dan in mesec rojstva, ZZZS številka ipd.) IP ugotavlja, da je ob kombinaciji preostalih okoliščin (starost pacienta, datum sprejema v bolnišnico, datum izdaje mnenja, datum objave dogodkov v medijih, zdravstveni podatki sami zase in v povezavi med seboj) možno posameznike določiti, oz. bi bili ti določljivi sorodnikom, skupnosti, v kateri živijo oz. so živeli, in to že na podlagi npr. letnice rojstva pacienta, spola, obdobja obravnave. Poudariti je treba tudi, da se zahteva prosilca nanaša na skupino pacientov ki ni široka, da gre za področje, ki je bilo medijsko zelo pokrito in je zato mogoče že na podlagi zelo majhnega obsega osebnih podatkov identificirati pacienta, kar bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. IP še pojasnjuje, da je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v primerjavi z ZVOP-1 uvedla strožjo definicijo določljivosti fizične osebe. ZVOP-1 je namreč v 6. členu način identifikacije vezal na pogoj, da le-ta ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pa v zgoraj že omenjenem členu 4 (1) tega pogoja ne postavlja, kar pomeni, da je fizična oseba določljiva, četudi identifikacija ni mogoča na enostaven način.

Glede na pritožbene navedbe prosilca, iz katerih izhaja, da vztraja pri posredovanju anonimiziranih podatkov, je IP v nadaljevanju preverjal, ali je možen t. i. delni dostop do zahtevanih podatkov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.

Pri presoji glede možnosti izvedbe delnega dostopa v konkretnem primeru je IP izhajal iz naslednjih okoliščin in ugotovitev:

1. iz narave zahtevane dokumentacije (gre za podrobno zdravstveno dokumentacijo pacientov),
2. iz vrste osebnih podatkov (gre za posebne vrste osebnih podatkov, pri katerih Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, za razliko od »preostalih« osebnih podatkov, določa še posebej stroge kriterije za njihovo obdelavo, poleg tega pa tudi področna nacionalna zakonodaja predpisuje dolžnost varstva zaupnosti podatkov pacientov),
3. iz dejstva, da so bili določeni primeri medijsko zelo odmevni in bi bili na podlagi navedenega posamezniki zlahka in nedvomno določljivi,
4. iz vsebine samih dokumentov, iz katere je razbrati veliko vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov (skoraj vsi v dokumentih navedeni podatki so osebni podatki),
5. iz dejstva, da je organ že v odločbi sami navedel statistične ugotovitve, ki izhajajo iz mnenj (statistični pregled kolikokrat povezava ni bila verjetna, kolikokrat možna/verjetna in kolikokrat gotova).

IP je v konkretnem primeru ugotovil, da bi npr. prekritje zgolj imen in priimkov, oz. starosti pacientov ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bil posamezen pacient določen ali vsaj določljiv tudi na podlagi drugih informacij v zahtevanih dokumentih, kot je pojasnjeno že zgoraj, zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost, zato dostop ne bi bil več smiseln. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse zgoraj naštete varovane osebne podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal zgolj z naslovom dokumenta, kar prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev obravnavanih dokumentov.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da gre v konkretnem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, brez konteksta ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za javnost. IP je po opravljenem tehtanju vseh argumentov glede anonimizacije zaključil, da izvedba delnega dostopa v konkretnem primeru ni možna oziroma smiselna.

Vsebinsko enako stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, in sicer da ima pacient pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnosti o svojem zdravljenju, kar je opredeljeno v 44. členu ZPacP (tč. 10 sodbe). Sodišče navaja, da delni dostop do zahtevanih (zdravstvenih, op. IP) podatkov ni mogoč, saj iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost, če je oseba sicer lahko določljiva. Pri tem IP izpostavlja, da je bilo stališče, da delni dostop do zdravstvenih podatkov ni mogoč, sprejeto še na podlagi ZVOP-1, ki je za določljivost posameznika uporabljal nižje standarde, po sprejemu in z uveljavitvijo Uredbe o varstvu podatkov, pa so kriteriji za določljivost posameznika postali strožji. Če je navedeno stališče torej veljalo še pod določbami ZVOP-1, to toliko bolj drži sedaj, ko je za določljivost posameznika v uporabi Splošna uredba o varstvu podatkov.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka