prosilec - Ministrstvo za zdravje RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dokumentacije, ki jo je Strokovna svetovala skupina za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 (v nadaljevanju SSS), v določenem časovnem obdobju ustvarila sama, v sodelovanju z drugim organom ali prejela od drugih organov ali oseb. Organ je tekom postopka molka, ki ga je vodil IP, prosilcu posredoval zapisnike SSS, z izpodbijano odločbo pa je zavrnil dostop do podatkov glede datuma potrditve zapisnikov, oseb, ki so ga potrdile, kako so bili sklepi sprejeti (soglasno, s koliko glasovi, koliko članov je bilo pri kakšnem sklepu za in koliko proti), navedba imena pri posamezni izjavi/mnenju člana, ker s temi informacijami ne razpolaga. Prosilec je tem ugotovitvam nasprotoval. Poleg tega je navajal, da se je njegova zahteva nanašala tudi na priloge posredovanih zapisnikov in morebitne druge dokumente, s katerimi razpolaga organ v zvezi z delom SSS. IP je v okviru ugotovitvenega postopka ugotovil, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti (predvsem prilogami zapisnikov), ki bi jih bilo mogoče prepoznati kot predmet prosilčeve zahteve, zato je v tem delu vrnil zadevi organu v ponovno odločanje. Glede ostalih zahtevanih dokumentov, pa je IP ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, saj organ z njimi ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-77/2022/15

Datum: 20. 4. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 14. 12. 2022, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-182/2021/8 z dne 29. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

14. Pritožbi prosilca z dne 14. 12. 2021 zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-182/2021/8 z dne 29. 11. 2022 se v delu, ki se nanaša na dokumente, ki predstavljajo priloge in drugo gradivo zapisnikov, ki so bili posredovani prosilcu 25. 11. 2021, ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se zadeva v delu, ki se nanaša na priloge in drugo gradivo zapisnikov, vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

14. Pritožba prosilca z dne 14. 12. 2021 zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-182/2021/8 z dne 29. 11. 2022 se v delu, ki se nanaša na podatke zvezi z zapisniki glede datuma potrditve zapisnika, osebe, ki so ga potrdile, kako so bili sklepi sprejeti (soglasno, s koliko glasovi, koliko članov je bilo pri kakšnem sklepu za in koliko proti), navedba imena pri posamezni izjavi/mnenju člana in morebitnih drugih podatkov, o katerih ni bilo odločeno s I. točko izreka te odločbe, zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 26. 9. 2021, od organa zahteval dostop do dokumentacije, ki jo je Strokovna svetovala skupina za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 (v nadaljevanju SSS), od 1. 8. 2021 do dneva priprave dokumentacije, ustvarila sama, v sodelovanju z drugim organom ali prejela od drugih organov ali oseb. Informacije javnega značaja je zahteval v elektronski obliki.

Organ je 29. 11. 2021 izdal odločbo, št. 090-182/2021/8 z dne 29. 11. 2021, s katero je odločil, da se zavrne prosilčeva zahteva, ki se nanaša na zapisnike SSS, in sicer glede datuma potrditve zapisnika, osebe, ki so ga potrdile, kako so bili sklepi sprejeti (soglasno, s koliko glasovi, koliko članov je bilo pri kakšnem sklepu za in koliko proti), navedba imena pri posamezni izjavi/mnenju člana, ker zahtevane informacije ne obstajajo. Organ se je skliceval na določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pojasnil je, da je uradna oseba obstoj v vlogi navedene dokumentacije najprej preverila v aplikaciji Lotus Notes, kamor se evidentira vsa prispela in odposlana pošta ter dokumenti, nastali pri delu organa, vendar zahtevane dokumentacije ni našla. Prav tako je obstoj zahtevane dokumentacije preverila pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo to področje. Pojasnjeno ji je bilo, da z zahtevano informacijo ne razpolagajo, kar, kot že nevedno, izhaja tudi iz zadev in dokumentov, evidentiranih v aplikacijo Lotus Notes. Organ je zaključil, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, oziroma iz katerih bi izhajali odgovori, ki jih zahteva prosilec. Prav tako ne ve, ali z zahtevanimi dokumenti oziroma informacijami v obsegu, kot ga zahteva prosilec, razpolaga kakšen drug organ.

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navajal, da na podlagi prejete dokumentacije in izpodbijane odločbe ugotavlja, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih informacij javnega značaja, oziroma se v odločbi do njih v celoti in konkretno domnevno ni opredelil.

Pojasnil je, da je, po pritožbi zaradi molka organa v zvezi z njegovo zahtevo z dne 26. 9. 2022 in po posredovanju IP, 15. 11. 2021, prejel okrnjeno verzijo povzetka zapisnikov SSS. Po ponovni pritožbi mu je organ 25. 11. 2021 posredoval še dokument «Miti in dejstva o nošenju zaščitnih mask pri šolarjih« in dodatna dva zapisnika sestanka SSS, ki sta tokrat vsebovala imena udeležencev. Kljub temu, da mu je ob tem uradna oseba organa zapisala, da z drugimi dokumenti organ ne razpolaga, mu je pozneje še isti dan drug uslužbenec organa poslal še 18 zapisnikov sestankov SSS. Navajal je, da iz prejetih dokumentov izhaja, da je bilo na SSS naslovljenih še veliko drugih dokumentov, ki mu jih organ ni posredoval, oziroma mu je do njih pavšalno zavrnil dostop z navedbo, da z drugimi zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga. Ob tem navaja samo priloge, za katere zapisnik sestanka SSS z dne 3.8.2021 navaja, da so mu priložene, a mu jih organ ni posredoval in niti z odločbo neposredno zavrnil dostopa do njih (nota Republike Turčije z dne 26. 7. 2021 in 25. 5. 2021, dopis Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije 13.7.2021, Dopis MZ - Organizacija dela izvajalcev zdravstvene dejavnosti na primarni ravni po koncu razglašene epidemije COVID-19 z dne 18. 6. 2021, Protokol samotestiranja dijakov v srednjih šolah, - Protokol samotestiranja učencev v osnovnih šolah-3. triada, Dopis OZS z dne 26. 7. 202, Mnenje Informacijske pooblaščenke z dne 23. 4. 2021. Navaja, da so morda nekatere od navedenih prilog na SSS ustvarjene pred časovnim obdobjem, na katerega se je nanašal njegov zahtevek, ampak glede na to, da so bili ti dokumenti obravnavani na sestanku SSS 2. in 3. avgusta 2021 (torej znotraj časovnega razpona njegove zahteve) in da so - kot izhaja iz samega zapisnika - kot priloge sestavni del zapisnika tega sestanka, meni, da bi mu vse te priloge moral organ posredovati. Ob navedbi organa v odločbi, da z drugimi informacijami javnega značaja ne razpolaga, izpostavlja vprašanje, komu je tak zapisnik SSS brez prilog sploh namenjen, če ne ustanovitelju SSS in zakaj so priloge v zapisnikih sploh omenjene, če pa v resnici zapisniku niso tudi priložene. Dalje navaja, da iz tega zapisnika izhaja tudi, da je sestanek potekal 2. in 3. avgusta 2021 deloma prek avdio-video konference in deloma korespondenčno. Zato domneva, da v zvezi s tem obstajajo tudi še druge informacije javnega značaja, ki mu jih doslej organ še ni posredoval (morebiten posnetek avdio-video konference, pisna komunikacija članov SSS v okviru korespondenčne seje, ipd). Poudaril je, da je že v postopku molka izpostavil, da ga preseneča, da organ (in nihče od članov SSS) ne razpolaga s (pisno) komunikacijo, s kakršno člani (domnevno korespondenčno) potrjujejo zapisnike sestanka. Dejstvo, da jih potrjujejo, namreč izhaja iz navedb vodje SSS v medijih, kako zapisnik ene od sej še ni potrjen in da zato do potrditve določenih vprašanj še ne more komentirati. Navaja, da je nenavadno, da SSS zapisnike potrjuje, o tem pa ne obstaja noben dokument oz. informacija javnega značaja. Izpostavlja, da iz zapisnikov izhajajo tudi številna zaprosila za mnenje, ki mu jih organ ni posredoval, čeprav so bila naslovljena na SSS. Vsebina zaprosil je morda sicer res razvidna iz posredovanih zapisnikov, vendar pa iz njih niso razvidne vse informacije javnega značaja (npr. kdo je SSS prosil za mnenje, kdaj, itd...). Navaja, da se je njegova zahteva nanašala na vse informacije v zvezi s SSS, organ pa mu ni posredoval praktično nobenih prilog zapisnikov sestankov, ki jih je domnevno kot gradivo prejela SSS ali so priloge k zapisnikom, posnetkov sej, korespondence članov. itd. IP prosi, naj ugotovi, s katerimi informacijami javnega značaja organ dejansko razpolaga in bi jih moral v okviru njegove zahteve obravnavati, pa jih dejansko ni in kako je organ ugotavljal dejansko stanje glede obstoja dokumentov. Meni, da če SSS deluje v javnem interesu in če je organ njen ustanovitelj, bi organ moral razpolagati oz. imeti dostop oz. možnost preveriti obstoj zahtevanih dokumentov tudi pri osebah, ki jih je v to skupino imenoval (članih strokovne skupine) in vseh ostalih osebah, ki so bile v imenu organa vabljene na sestanke SSS oz. so se jih v imenu organa udeleževale. Nekatere od teh oseb so zaposlene tudi pri organu (npr. …). Zanima ga, ali je organ res preveril obstoj zahtevanih IJZ pri vseh osebah, ki naj bi razpolagale z njimi in ali res nihče od članov strokovne skupine in občasnih gostov ne razpolaga z dokumenti, za katere bi bilo sicer logično, da jih potrebujejo za svoje delo in ne da jih kmalu po zaključku seje kar »uničijo« oz. ti »izginejo«.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato je pritožbo odstopil v reševanje IP. Dopisu je priložil prosilčevo pritožbo in izpodbijano odločbo.

Ker organ ob odstopu pritožbe ni opravil prehodnega preizkusa (prvi odstavek 240. člena ZUP) in ker IP ob odstopljeni dokumentaciji tega prav tako ni mogel narediti, je z dopisom, št. 090-77/2022/2 z dne 8. 3. 2022, organ pozval, naj mu posreduje svoje ugotovitve v zvezi s predhodnim preizkusom pritožbe, dokazilo o tem, kdaj je bila izpodbijana odločba vročena prosilcu, dokazilo o tem, kdaj je bila vložena predmetna pritožba, relevantno prosilčevo zahtevo, v zvezi s katero je bila izdana izpodbijana odločba, dokumente, ki so bili, upoštevajoč pritožbene navedbe, v zvezi z relevantno zahtevo posredovani prosilcu in morebitno ostalo dokumentacijo zadeve ter naj pojasni, ali razpolaga z dokumenti, ki so predmet prosilčeve zahteve in jih posreduje.

Organ je na poziv odgovoril 23. 3. 2022 in IP posredoval vročilnico o vročeni izpodbijani odločbi, podatke o dnevu vložitve pritožbe, zahtevo z dne 26. 9. 2021 in zapisnike in dokumente, ki jih je posredoval prosilcu 15. 11. in 25. 11. 2021.

IP je iz poslane dokumentacije ugotovil, da je prosilčeva pritožba pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe in jo kot tako vzel v obravnavo.

Izhajajoč iz prosilčevih pritožbenih navedb in posredovane dokumentacije s strani organa, je IP vpogledal v zadevo št. 0900-197/2022, ki jo je v zvezi s predmetno prosilčevo zahtevo z dne 26. 9. 2021 vodil v zvezi s prosilčevo pritožbo zaradi molka in iz nje prenesel dokumente, ki jih je organ 25. 11. 2021 posredoval prosilcu. Pri tem je nastal Uradni zaznamek št. 090-77/2022/5. Poleg tega je IP iz zadeve 0900-197/2021 prevzel tudi dokument pod zaporedno št. 7, ki predstavlja prosilčev odgovor z dne 18. 11. 2021 na poziv IP glede posredovane dokumentacije, saj je IP ugotovil, da je na njem organ utemeljil obseg zahteve, do katere je zavrnil dostop z izpodbijano odločbo. Pri tem je nastal Uradni zaznamek št. 090-77/2022/6.

Dne 1. 4. 2022 je organ IP posredoval še dodatne dokumente.

IP je dne 5. 4. 2022, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju sestavil zapisnik, št. 090-77/2022/11.

IP je z zapisnikom seznanil prosilca, ki je 10. 4. 2022 v zvezi s tem poslal svojo izjasnitev. V odgovoru je med drugim navajal, da je organ kršil ZUP, ker z izpodbijano odločbo sploh ni odločil o prilogah zapisnikov. Prav tako, navaja, da ne drži navedba organa, da se zapisniki ne potrjujejo in se pri tem sklicuje na objave v spletnih medijih. Poleg tega prosi, da IP preveri, kaj vse je uradna oseba prepoznala pod obseg zahteve in ali je pri zaposlenih pri organu iskala še kakšne druge zahtevane informacije (npr. gradivo za sestanke SSS, zbirke zaprosil, druge priloge, ipd), poleg tistih, o katerih je odločila z izpodbijano odločbo).

K I. in II. točki izreka:

Pritožba je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Upoštevajoč pritožbene navedbe, IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporno vprašanje, katere dokumente je organ prepoznal kot predmet zahteve, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevne dokumente, oziroma ali je odločitev o zavrnitvi dostopa do dokumentov, s katerimi ne razpolaga, pravilna.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je SSS imenoval minister za zdravje, s sklepom, sprejetim na podlagi 16. člena Zakona o državni upravi, 4. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in 2. člena Sklepa Vlade RS o prenehanju delovanja kriznega štaba RS.

Prosilec je z zahtevo z dne 26. 9. 2021 od organa zahteval dostop do dokumentacije, ki jo je SSS, od 1. 8. 2021 do dneva priprave dokumentacije, ustvarila sama, v sodelovanju z drugim organom ali prejela od drugih organov ali oseb.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo IP ugotavlja, da je prosilec zahtevo postavil zelo široko in splošno, ki jo je nato v postopku molka, ki je bil pri IP voden pod št. 0900-197/2021, v dopisu dne 18. 11. 2021- odgovoru na poziv IP, specificiral, po tem, ko mu je organ 15. 11. 2021 posredoval nekatere zapisnike sej SSS. Navajal je, da manjkajo priloge teh zapisnikov, podatki o tem, kdaj je bil posamezni zapisnik potrjen, osebe, ki so ga potrdile, kako so bili sklepi sprejeti (soglasno, s koliko glasovi, koliko članov je bilo pri kakšnem sklepu za in koliko proti), navedba imena pri posamezni izjavi/mnenju člana.

Organ je nato 25. 11. 2021 prosilcu posredoval 18. zapisnikov SSS, in sicer zapisnike z dne: 1. 11. 2021, 2. 11. 2021, 2. - 3. 8. 2021, 6. 9. 2021, 8. 11. 2021, 9. – 10. 8. 2021, 11. - 12. 10. 2021, 13. 9. 2021, 15. 11. 2021, 16. – 17. 8. 2021, 18. 10. 2021, 20. 9. 2021, 22. 11. 2021, 23. – 24. 8. 2021, 25. 10. 2021, 30. - 31. 8. 2021 in 27. 9. 2021 ter dokument »Miti in dejstva o nošenju zaščitnih mask pri šolarjih«. Po tem je organ  izdal izpodbijano odločbo, s katero je zavrnil dostop do podatkov: o datumu potrditve zapisnikov, oseb, ki so ga potrdile, načinu, kako so bili sklepi sprejeti (soglasno, s koliko glasovi, koliko članov je bilo pri kakšnem sklepu za in koliko proti) in o navedbi imena pri posamezni izjavi/mnenju člana, ker je ugotovil, da z njimi ne razpolaga. Prosilec je v pritožbi ponovno navajal, da ni prejel prilog predmetnih zapisnikov (razen ene) in zaprosil za mnenja, prav tako pa je nasprotoval ugotovitvi organa, da z dokumenti, do katerih je organ zavrnil dostop z izpodbijano odločbo in s drugimi dokumenti, ki bi po prepričanju prosilca morali obstajati, organ ne razpolaga.

Glede na navedeno IP najprej ugotavlja, da zgoraj navedenih 18 zapisnikov in dokument »Miti in dejstva o nošenju zaščitnih mask pri šolarjih«, niso predmet pritožbene presoje, saj v zadevi ni sporno, da jih je prosilec prejel v celoti. Ob tem je organ na ogledu in camera pojasnil, da so bili zapisniki, ki so bili posredovani prosilcu 25. 11. 2021 v celoti in po obliki takšni, kot jih je prejel od SSS, temu dejstvu pa prosilec v pritožbi niti ni nasprotoval. IP je zato v nadaljevanju preverjal obstoj drugih dokumentov, ki bi jih bilo mogoče povezati z obsegom prosilčeve zahteve in presojal pravilnost izpodbijane odločitve organa.

1. Glede »prilog« zapisnikov in ostalih dokumentov, s katerimi organ razpolaga

V zvezi z dostopom do t. i. prilog zapisnikov, IP najprej ugotavlja, da o dostopu do njih organ z izpodbijano odločbo ni odločil, pravi tako jih ni posredoval prosilcu (razen ene: »Miti in dejstva o nošenju zaščitnih mask pri šolarjih«, za katero je IP na ogledu in camera ugotovil, da je priloga zapisnika z dne 15. 11. 2021). Po drugi strani pa ravno iz posredovane priloge izhaja, da je organ tudi te dokumente prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve. Dne 1. 4. 2022 je organ nekatere izmed teh prilog zapisnikov tudi posredoval IP. Celo več, njihov obstoj je priznal tudi na ogledu in camera in pojasnil, da z izpodbijano odločbo ni odločil o dostopu do prilog zapisnikov, ker jih je od SSS prejel v elektronski obliki, v urejevalniku besedil MS Word, skupaj z zapisniki in ni vedel, da je te priponke mogoče opreti. Kasneje je ugotovil, da te dokumente ima.

Z vpogledom v dokumente, ki jih je organ poslal IP 1. 4. 2022, je IP ugotovil, da niso bili posredovani na način, ki bi omogočal jasno določitev, ali in kateri od prejetih dokumentov predstavljajo prilogo konkretnega zapisnika. Dokumenti namreč niso bili poslani na način, ki bi omogočal jasno določitev h kateremu posameznemu zapisniku sodi konkretni poslan dokument, saj tega IP ni mogel ugotoviti neposredno iz naslova dokumenta, ki ni enak kot navedba priloge v zapisniku. Pri tem se organ niti v izpodbijani odločbi niti ob posredovanju teh dokumentov do njih ni konkretno opredelil, da bi IP lahko zaključil, ali vsi poslani dokumenti predstavljajo prilog predmetnih zapisnikov ali pa gre tudi za druge dokumente in če ali jih je v celoti mogoče prepoznati kot predmet zahteve prosilca. Ko je IP ta zaključek predočil organu na ogledu in camera, je ta pojasnil, da dokumenti, ki jih je posredoval IP 1. 4. 2022, v celoti ne predstavljajo prilog predmetnih zapisnikov, ampak gre delno tudi za gradivo za sejo, ki ni priloga zapisnika.

Upoštevajoč zgornje ugotovitve, je po presoji IP v zvezi z dostopom do prilog zapisnikov in ostalih dokumentov, ki bi jih bilo mogoče prepoznati kot predmet prosilčeve zahteve, prosilčeva pritožba utemeljena. Dejansko stanje o tem, kateri dokumenti, s katerimi organ razpolaga, predstavljajo priloge posameznega zapisnika, oziroma ali vsi dokumenti, ki jih je organ posredoval IP, predstavljajo priloge zapisnikov ali gre za druge dokumente, in če, ali jih je mogoče prepoznati kot predmet zahteve, je bilo v konkretni zadevi nepopolno in napačno ugotovljeno. S tem, ko se organ v izpodbijani odločbi tudi ni konkretno opredelil do teh dokumentov, temveč je zgolj pavšalno zaključil, da z drugimi dokumenti ne razpolaga, je po presoji IP, v tem delu, storil bistveno kršitev postopka, ker se odločbe v tem delu ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zato je treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje in najhitreje opravil organ, ki pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

Navodila organu za odločanje v ponovljenem postopku

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

V ponovljenem postopku se je organ dolžan najprej jasno opredeliti do tega, kateri dokumenti predstavljajo priloge k posameznim zapisnikom, ali vsi dokumenti, s katerimi razpolaga in jih ni posredoval prosilcu, predstavljajo priloge teh zapisnikov in če ne, ali jih je mogoče prepoznati kot predmet prosilčeve zahteve. Pri tem mora biti pozoren tako na vsebinski kot tudi časovni okviri, na katerega se nanaša prosilčeva zahteva. Postopek po ZDIJZ je upravni postopek, ki se začne na predlog – zahtevo prosilca. Posledično sta prvostopenjski organ in IP vezana na obseg zahteve in ne smeta odločati preko meja zahtevka^[1], tako časovnega kot tudi vsebinskega. Ob tem IP posebej poudarja, da v primerih, ko prosilec postavi tako splošno in nekonkretizirano zahtevo, kot je bila zahteva v konkretnem primeru ( v smislu »vso dokumentacijo«), je presoja obsega predmeta zahteve na organu, katere dokumente prepozna kot predmet takšne zahteve. Res je sicer, da prosilec ne more natančno definirati dokumentov, ki jih želi prejeti in da je skladno z določbo 7. člena ZUP treba zahtevo prosilca obravnavati široko in mu pri tem nuditi vso potrebno pomoč, vendar pa mora po drugi strani prosilec v primeru postavitve ohlapne zahteve računati na to, da je organ tisti, ki določi, katere dokumente prepozna pod takšno zahtevo. Prosilec pa ne more nato v pritožbi »širiti« zahteve in »ugibati«, kateri morebitni dokumenti bi lahko še obstajali. IP v zvezi s tem pojasnjuje, da takšne razširitve zahteve, ki jo prosilec poda v pritožbi, torej po izdaji izpodbijane odločbe, pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoče upoštevati. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti^[2] lahko namreč stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. spremeni, razširi), zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji^[3]. Da je IP kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezan pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom prvega odstavka 133. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), je izpostavilo tudi sodišče v sodbi, št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek, ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti, oziroma vsebinsko spremeniti. Navedeno pomeni, da informacije, dostop do katerih je na novo zahteval prosilec šele v pritožbi, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka in tudi ponovnega odločanja v tej zadevi. Ob tem IP pripominja, da zgolj pisna zahteva za dostop do informacij javnega značaja omogoča tudi pravno varstvo (formalna zahteva, 13. člen ZDIJZ). Poleg tega ZDIJZ prosilcu pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora formalna zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena nalaga prosilcu opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti  ter na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

V tem kontekstu IP dalje navaja, da se bo moral organ v okviru ponovnega odločanja konkretno opredeliti , katere dokumente (z navedbo imena/naslova/številke, ipd. dokumenta) je štel kot priloge

predmetnih zapisnikov, oziroma katere od njih je še prepoznal kot predmet zahteve prosilca. V ponovljenem postopku mora organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem mora glede teh dokumentov ugotoviti, ali lahko dostop do njih zavrne zaradi obstoja izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ in v katerih delih. Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati, za vsak dokument posamezno. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, mora nujno oceniti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov, oziroma pojasniti, zakaj delni dostop ni izvedljiv. Določba 7. člena ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih iz 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[4] (v nadaljnjem besedilu Uredba) ne bi bilo izvedljivo, oz. ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). V izreku odločbe morajo biti jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedbe, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso javno dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

Hkrati pa IP opozarja, da organ v ponovljenem postopku odloča tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevane dokumentacije, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi, ter o stroških postopka. Organ lahko skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36. b člen ZDIJZ in 16. do 18. člen Uredbe).

1. Glede preostalih dokumentov, o katerih je bilo odločbe z izpodbijano odločbo

Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do dokumentov, ki se nanašajo na datum potrditve zapisnika, osebe, ki so ga potrdile, način, kako so bili sklepi sprejeti (soglasno, s koliko glasovi, koliko članov je bilo pri kakšnem sklepu za in koliko proti), navedba imena pri posamezni izjavi/mnenju člana na zapisniku, vse zaradi razloga, ker s temi dokumenti ne razpolaga. Pri tem je obrazložil, da je v okviru ugotovitvenega postopka vpogledal v aplikacijo Lotus Notes, kamor se evidentira vsa prispela in odposlana pošta ter dokumenti, nastali pri delu organa, vendar zahtevane dokumentacije ni našel. Prav tako je obstoj zahtevane dokumentacije preveril pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo to področje. Pojasnjeno mu je bilo, da z zahtevano informacijo ne razpolagajo, kar, kot že navedeno, izhaja tudi iz zadev in dokumentov, evidentiranih v aplikaciji Lotus Notes.

IP je te ugotovitve organa preveril na ogledu in camera. Organ je pojasnil, da se zapisniki sej ne potrjujejo, prav tako se zapisniki ne vodijo na način, da bi se v njih zapisalo, kaj je povedal posamezni član, niti ne, kako je glasoval za posamezen predlog, oziroma ali se je vzdržal, o čemer se je prepričal tudi IP z vpogledom vanje. Pri tem je IP še ugotovil, da se zapisniki ne vodijo na način, da bi SSS na njih sprejemala posamezne sklepe, o katerih bi člani glasovali. Ker, kot se je prepričal IP, zapisniki, v kakršnikoli drugi obliki, kot v tisti, v kateri so bili poslani prosilcu, ne obstajajo in ker tudi ne obstaja pravilnik ali poslovnik o delovanju SSS, ki bi določal način vodenja in zapisa teh zapisnikov, je iz tega mogoče zaključiti, da organ z dokumenti, ki se nanašajo na potrjevanje zapisnika, podatke o tem, kaj je povedal posamezni član SSS, oziroma kako je glasoval, ne razpolaga.

Te ugotovitve IP prosilec ne more izpodbiti s pritožbenim navajanjem in navajanjem v izjasnitvi z dne 10. 4. 2022, da je bilo v medijih mogoče slišati pojasnjevanje vodje SSS, da zapisniki še niso potrjeni. IP se je z vpogledom namreč prepričal, na kakšen način se vodijo zapisniki SSS in pri tem ugotovil, da se zapisniki ne potrjujejo (npr. na naslednji seji), zato zahtevani podatki v zvezi s tem ne obstajajo. Tudi iz zapisnikov samih namreč ne izhaja, da bi se na kakršen koli način potrjevali. Nasprotujoče (ali nejasne) izjave v medijih lahko pri javnosti sicer vzbudijo dvome o resničnosti obstoja določenih dokumentov, vendar pa dejansko stanje temu ne pritrjuje. Pritožbene navedbe tako ne utrjujejo prepričanja, da bi ti zahtevani dokument morali obstajati. ZDIJZ pa ne varuje pravice prosilca, da od organa zahteva, da se glede posameznih dokumentov posebej opredeljuje. Prav tako IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti ravnanja organa ter v vprašanja, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, oz. ali bi glede na svoje pristojnosti, veljavne predpise in izjave v medijih, z zahtevanim dokumentom moral razpolagati. Pritožbena presoja IP je namreč omejena na vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja ter ali je prosto dostopna, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti delovanja in poslovanja organov, saj to sodi v pristojnost drugih organov in ne IP.

Ker je prosilec v pritožbi izpostavil dvom, da bi v zvezi z njegovo zahtevo morali obstajati še drugi dokumenti, npr. posnetki avdio-video konferenc, pisna dokumentacija članov v okviru korespondenčne seje in drugi dokumenti, ki bi nastali v zvezi delovanjem SSS, je IP, na ogledu in camera, vpogledal v sistem shranjevanja dokumentarnega gradiva pri organu (Lotus Notes) in vanj z uporabo splošnega iskalnika vnesel ključne besede s parametri »strokovna svetovalna skupina«.  Edini dokumenti, ki jih ustvari SSS, so zapisniki in morebitna stališča, ki so del zapisnikov. Prav tako je organ pojasnil, da so seje SSS večinoma potekale v obliki AVK[5] ali korespondenčno, vendar pri tem niso nastali drugi dokumenti, kot zapisniki. Organ je prav tako pojasnil, da prejme zapisnike sej SSS po vsakokratni seji, kot strokovno usmeritev pri svojem delu, z drugimi dokumenti v zvezi s sejami pa ne razpolaga.

Ob lastnem prepričanju IP, da drugih dokumentov, ki jih prosilec našteva in za katere domneva v pritožbi, da bi morali obstajati, organ nima, IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel. Dejstvo je, da organ v zvezi s sejami SSS od te skupine prejme zapisnike in priloge ter gradivo za sejo, saj so ti pomembni za nadaljnje delo organa, med tem, ko z drugimi dokumenti organ ne razpolaga. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti navajanja prosilca v izjasnitvi o zapisniku o ogledu in camera, da mora IP preveriti, ali je uradna oseba iskala tudi druge dokumente ali zgolj tiste, do katerih je dostop zavrnila z izpodbijano odločbo. Že iz izpodbijane odločbe izhaja, da je uradna oseba v sistemu Lotus Notes in pri zaposlenih pri organu iskala kakršnokoli dokumentacijo, povezano z obsegom zahteve prosilca. O tem, da pri organu obstajamo »le« zapisniki in priloge, pa se prepričal tudi IP na ogledu in camera, tako z vpogledom v dokumentarni sistem, kot tudi s postavitvijo vprašanj osebi, ki je pristojna za dokumente v zvezi s sejami SSS in je bila na ogledu tudi prisotna. IP je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, kot zapisniki in dokumenti, v zvezi s katerimi je zadevo vrnil v ponovno odločanje organu (prilogami, zbirniki zaprosil, gradivo za sejo), ne razpolaga. Navajanja prosilca, da bi morala uradna oseba dokumente, ki bi ustrezali njegovi zahtevi, iskati tudi pri članih SSS, pa ne vzdrži resne pravne presoje. Ti člani namreč niso javni uslužbenci organa, zato se dokumenti, s katerimi razpolagajo oni, ne štejejo kot dokumenti v posesti organa, torej organ z njimi ne razpolaga, poleg tega tudi organ niti IP nima pravne podlage, da bi jih lahko pridobil. Če in kolikor so na sejah prisostvovali tudi javni uslužbenci ali funkcionarji organa, pa IP poudarja, da Uredba o upravnem poslovanju[6] (35. in 51. člen) zavezuje javne uslužbence pri poslovanju in evidentiranju dokumentov in elektronskih sporočil. Iz določb navedene uredbe o upravnem poslovanju namreč izhaja, da dokument lahko evidentira tudi javni uslužbenec, ki je dokument prejel ali pripravil (51. člen). Enako velja za elektronsko pošto, ki se primarno uporablja v službene namene, javni uslužbenci pa so dolžni tudi elektronska sporočila, ki prispejo na njihov elektronski naslov (in ne na uraden elektronski naslov organa), ustrezno evidentirati v evidenco dokumentarnega gradiva[7]. Z vpogledom v sistem dokumentarnega gradiva na ogledu in camera, IP nima razloga, da bi mu organ karkoli prikrival. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se elektronska pošta primarno uporablja v službene namene, javni uslužbenci pa so dolžni tudi elektronska sporočila, ki prispejo na njihov elektronski naslov (in ne na uraden elektronski naslov organa), ustrezno evidentirati v evidenco dokumentarnega gradiva. Po mnenju IP morajo biti torej vsa elektronska sporočila, ki so službene narave in prispejo ali so odposlana iz elektronskega naslova posameznega uslužbenca, ustrezno evidentirana v evidenco dokumentarnega gradiva pri organu. Vendar pa noben zakon niti predmetna uredba o upravnem poslovanju ne predvidevata nobene sankcije za uslužbenca, ki tovrstno ravnanje opusti, prav tako pa se ne šteje, da je vsa elektronska pošta, ki prispe ali je odposlana iz elektronskih predalov javnih uslužbencev, avtomatično službene narave in v posesti organa. Uredba o upravnem poslovanju namreč, sicer v manjši meri, dopušča tudi možnost uporabe elektronske pošte v zasebne namene. Ob tem velja poudariti, da organ nima pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal posameznega javnega uslužbenca ali funkcionarja (npr. ime.priimek@gov.si). Javni uslužbenci in javni funkcionarji se s sklenitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Povedano drugače, v okviru veljavne zakonodaje niti organ sam niti IP v pritožbenem postopku nimata pristojnosti, da bi pregledala elektronski predal posameznega javnega uslužbenca (ali javnega funkcionarja) in ugotovila, ali bi določena elektronska pošta, ki je službene narave, morala biti evidentirana v sistem dokumentarnega gradiva, pa temu ni tako. Na ta način bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja. Ustava RS v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Iz navedene določbe je razvidno več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dopustnost posega v tajnost pisem in drugih občil, kadar gre pri tem tudi za poseg v  zasebnost:

1) poseg je mogoč samo na podlagi določenega zakonskega pooblastila,

2) poseg mora ex ante odobriti sodišče,

3) poseg mora biti časovno omejen,

4) poseg je dopusten, če je nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države[8].

V konkretnem primeru po mnenju IP pogoji za poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti niso izpolnjeni. IP ob tem opozarja še na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Copland proti Združenemu kraljestvu[9]. V tem primeru je sodišče delavki priznalo širok krog pravice do zasebnosti in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila vnaprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto. IP se je takšnemu stališču že večkrat pridružil v mnenjih s področja varstva osebnih podatkov, npr. v mnenju št. 0712-163/2011/2 z dne 1. 9. 2011.

V konkretnem primeru IP, ob izvedbi ugotovitvenega postopka z vpogledom v dokumentarni sistem organa, nima razloga, da bi dvomil v pojasnila organa, da z drugimi dokumenti, razen s poslanimi zapisniki in dokumenti, glede katerih je bila s to odločbo zadeva vrnjena v ponovni postopek, organ ne razpolaga in da jih nima v posesti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga oz. da mu poda dodatna pojasnila glede neobstoja dokumenta. Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

Prav tako pa, kot je IP poudaril že zgoraj, prosilec ne more v pritožbi »širiti« svoje splošne zahteve in pri tem »ugibati, s katerimi dokumenti oziroma podatki bi organ lahko še razpolagal. Kot izhaja iz 32. člena Uredbe o upravnem poslovanju[10], ki ureja način urejanja dokumentarnega gradiva, je določeno, da se delo organov dokumentira z ustreznim zapisom: dokumentom, zaznamkom ali pisarniško odredbo tako, da je mogoče delo pozneje pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovati dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Delo v organu pa mora biti organizirano tako, da se vsako dokumentarno gradivo nemudoma evidentira. Kot je ugotovil IP na ogledu in camera, organ drugih dokumentov, kot prej navedenih zapisnikov, s prilogami in gradivi, nima evidentiranih v sistemu Lotus notes, prav tako pa izhaja iz izjave uradne osebe organa, da od SSS organ prejme samo te dokumente.

Glede na navedeno, so prosilčevi dvomi o tem, da bi dokumenti, do katerih mu je organ z izpodbijano odločbo zavrnil dostop in morebitni drugi dokumenti v zvezi z delom SSS, pri organu obstajali, neutemeljeni. IP je namreč v okviru pritožbenega postopka ugotovil, da organ (poleg že posredovanih zapisnikov in dokumenta »Miti in dejstva o nošenju zaščitnih mask pri šolarjih«), razpolaga še z nekaterimi prilogami teh zapisnikov in drugimi dokumenti, o dostopu do katerih bo organ moral odločiti v ponovljenem postopku. Po drugi strani pa je ugotovitveni postopek IP pripeljal do zaključkov, da z dokumenti oziroma podatki o datumu potrditve zapisnika, osebah, ki so ga potrdile, načinu sprejetja sklepov, navedbi imena pri posamezni izjavi/mnenju člana organi in z morebitnimi drugimi dokumenti, ki se nanašajo na delovanje SSS, organ ne razpolaga, zato je prosilčeva pritožba v tem delu neutemeljena.

Sklepno

IP je zaključil, da odločitev organa v izpodbijani odločbi ni bila v celoti pravilna. V delu prosilčeve zahteve, ki se nanaša na priloge posredovanih zapisnikov in drugo dokumentacijo, s katero razpolaga organ, je bilo dejansko stanje v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno Ob pavšalni zavrnitvi, da organ z drugimi dokumenti kot poslanimi zapisniki ne razpolaga, pa je izpodbijana odločba v tem delu  neobrazložena in se je ne da preizkusiti. Zato je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo v tem delu odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi. Glede dokumentov oziroma podatkov v zvezi z zapisniki, ki se nanašajo na datum potrditve zapisnika, osebe, ki so ga potrdile, kako so bili sklepi sprejeti (soglasno, s koliko glasovi, koliko članov je bilo pri kakšnem sklepu za in koliko proti), navedba imena pri posamezni izjavi/mnenju člana, pa je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, zato je, na podlagi prvega odstavka 248. člena, a prosilčevo pritožbo v tem delu zavrnil kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

K III. točki

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz III. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[11] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper I. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper II. in III.  točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Enako Upravno sodišče v sodbi, opr. št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015.

[2] V postopku dostopa do informacij javnega značaja velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka.

[3] Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6.

[4] Uradni list RS, št. 24/16.

[5] Avdio-video konferenc, opomba IP.

[6] Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20 in 172/21.

[7] Peti odstavek 35. člena Uredbe o upravnem poslovanju: »Pošto v elektronski obliki, ki je naslovljena neposredno na javne uslužbence, ti pošljejo glavni pisarni. Takšno pošto lahko tudi sami evidentirajo, če se nanaša na obstoječo zadevo«

[8] Komentar Ustave Republike Slovenije / Lovro Šturm (urednik); [avtorji [komentarja] France Arhar … et al.]. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, v nadaljevanju: »Komentar U RS«, str. 399.

[9] V tem primeru je sodišče delavki priznalo širok krog pravice do zasebnosti in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila vnaprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto.

[10] Uradni list RS, št. 9/18,14/20 in 167/20.

[11] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB s spremembami in dopolnitvami.