prosilec - Ministrstvo za zdravje

Številka: 090-277/2026/4
Datum: 6. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 6. 2026, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-38/2026-2711-4 z dne 1. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

 1.  Pritožba prosilca z dne 2. 6. 2026, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-38/2026-2711-4 z dne 1. 6. 2026, se zavrne.

 2.  V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 10. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo, v kateri je v elektronski obliki zahteval dostop do podatkov v zvezi z zračnim transportom novorojenčkov. V 1. točki zahteve je zahteval vse dokumente, tehnične specifikacije, standarde ali navodila, iz katerih izhaja kakšen sistem nosil (podnožje, pritrditev, mehanizem) se uporablja za transport inkubatorja v helikopterju, ali sistem vključuje mehanski ali električni sistem za nalaganje (t. i. powerload) in če tak sistem ni v uporabi, ga je zanimalo, kakšna je metoda nalaganja. V 2. točki zahteve je prosil za dokumente ali strokovne podlage, ki obravnavajo tehnične rešitve za nalaganje inkubatorjev v reševalno vozilo in morebitne razlike v varnosti, ergonomiji in kadrovskih zahtevah med kopenskim in zračnim transportom. V 3. tički zahteve je zahteval dokumente, protokole ali navodila, ki določajo način nalaganja inkubatorja v helikopter, informacijo ali je nalaganje predvideno kot ročni postopek ter varnostne in ergonomske smernice pri tem postopku. V 4. točki je zahteval dokumente, iz katerih izhaja podatek o tem, kdo sodeluje pri nalaganju inkubatorja (zdravstveno osebje, tehnično osebje, posadka), minimalno število oseb za varno izvedbo, ali so bile izvedene analize fizičnih obremenitev (masa inkubatorja in opreme) in podatek o tem, ali kadrovska razpoložljivost vpliva na odločitev o načinu transporta. V 5. točki je zahteval dokumente, iz katerih izhaja, ali se način transporta (kopenski/zračni) sistematično evidentira, kdo odloča o izbiri načina transporta in ali obstajajo kriteriji ali protokoli odločanja in v 6. točki vse dokumente, analize ali strokovne podlage, ki obravnavajo vpliv tehničnih pogojev (npr. način nalaganja, oprema nosil) na uporabo zračnega transporta, vpliv organizacijske ureditve (npr. izvajanje iz ene baze) na dostopnost zračnega transporta in razloge za izrazito nizko uporabo zračnega transporta v praksi. Če organ z dokumenti ne razpolaga, zahteva izrecno potrditev o tem.  (2) Organ je s sklepom št. 090-38-2026-2711-3 z dne 4. 5. 2026, rok za odločitev podaljšal za 30 dni. Organ je nato o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-38/2026-2711-4 z dne 1. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in ga glede druge in tretje alineje 5. točke zahteve (o izbiri načina transporta in kriterijih oziroma protokolih odločanja) napotil na spletne strani Pravno-informacijskega sistema RS in organa. V preostalem delu je njegovo zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Iz izpodbijane odločbe izhaja, na kašen način je organ preveril, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki, ki jih je zahteval prosilec. Pojasnjeno je, da je opravil poizvedbo pri pristojnih javnih uslužbencih, ki pokrivajo obravnavano delovno področje in prejel odgovor, da za večino zahtevanih informacij ne poseduje dokumentov. Organ je slednje še enkrat preveril po telefonu in prejel isti odgovor. Organ je še pojasnil, da je po 4. členu Pravilnika o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči enota helikopterske nujne medicinske pomoči, samostojna enota znotraj javnega zdravstvenega zavoda. Za svoje dokumente je javni zavod samostojni zavezanec po ZDIJZ. 

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 2. 6. 2026, v kateri navaja, da odločbo izpodbija v zavrnilnem delu. Meni, da delna zavrnitev zahteve onemogoča izpolnitev pravice do informacij javnega značaja. Izpodbijana odločba kaže na institucionalno praznino, saj ne razpolaga z operativnimi dokumenti helikopterske nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju HNMP), potrebnimi za nadzor, skladnost s standardi in varnost pacientov. Posredovani zakoni, pravilniki in navodila ne omogočajo vpogleda v dejanske operativne postopke. Od organa zahteva, da uradno pojasni, kdo je odgovoren za operativne dokumente HNMP. Zahteva, da mu organ posreduje dokumente, če pa organ z njimi ne razpolaga, naj uradno pojasni, kdo je pristojen za njihovo izdelavo in vzdrževanje. Prosilec je mnenja, da pomanjkanje dokumentacije predstavlja institucionalno praznino in tveganje za varnost pacientov.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V zadevi je sporno ali organ razpolaga z vsemi dokumenti, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru mora organ prosilcu posredovati predmetni dokument.

(9) Z namenom popolne in resnične ugotovitve dejanskega stanja (8. člen ZUP), je IP s pozivom št. 090-277/2026/2 z dne 1. 7. 2026, organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki vsebujejo informacije, ki jih je zahteval prosilec. Če z njimi ne razpolaga, ga je pozval, naj pojasni razloge za takšno stanje, in na kakšen način je potekalo iskanje zahtevanih dokumentov. Organ je na poziv odgovoril dne 8. 7. 2026. Pojasnil je, da ne poseduje drugih zahtevanih dokumentov kot tistih, ki so citirani v drugi točki izreka izpodbijane odločbe. Glede 1., 2. 3., 4. točke in prve alineje 5. točke zahteve je pojasnil, da dejavnost (sekundarnih) helikopterskih prevozov zagotavlja Univerzitetni klinični center (v nadaljnjem besedilu: UKC) Ljubljana. Prosilec bi svojo zahtevo lahko naslovil na katerega od zavodov iz 31. člena priložene Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026. Na tej podlagi bi slednji utegnili biti ustrezen naslovnik za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na opremo, s katero opravljajo dejavnost, ali na vprašanja operativne narave. V izpodbijani odločbi je pojasnjeno, da so javni zavodi samostojni zavezanci po ZDIJZ. Glede 6. točke zahteve prosilca je organ pojasnil, da ne razpolaga z zadostnimi viri za izdelavo študij o vplivih tehničnih in organizacijskih omejitev in posledično te dokumentacije nima. V zvezi z vsemi v zgornjih alinejah citiranimi točkami zahteve prosilca je pojasnil, da je dokumente iskal po ključnih besedah »medbolnišnični«, »inkubator« in »nosilni sistem« v informacijskem sistemu KRPAN. Iskanja pod prvo ključno je prikazalo dva rezultata. Prva je bila kreirana z namenom vodenja novonastale dokumentacije glede aktivacij pred in po začetku uporabe Letalske policijske enote, kot prevoznika helikopterske nujne medicinske pomoči. Druga je bila kreirana po izdaji obravnavane odločbe in se nanaša na heliporte oziroma vzletno-pristajalna mesta. Nobena od najdenih zadev ni v zvezi z zahtevo prosilca. Iskanje pod drugo in tretjo ključno besedo, pa ni prineslo nobenega rezultata. Nadalje so pregledali še obsežen interni S-disk, kjer podatkov o obstoječih nosilnih oziroma nakladalnih sistemih za inkubatorje ni bilo. Iskali so po ključnih besedah »inkubator« in »medbolnišnični«. Po prvi ključni besedi je rezultat mapa, v kateri sta dve brošuri o potencialnih novih sistemih in predlog prenovljenega protokola aktivacije, česar prosilec ni zahteval. Iskanje po ključni besedi »medbolnišnični«, je prikazalo štiri rezultate, vsi pa se nanašajo na predloge prenove protokola za aktivacijo enote helikopterske nujne medicinske pomoči ali ekipe za medbolnišnične prevoze s helikopterjem, česar prosilec ni zahteval. Nadalje je organ pojasnil, da je pristojna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, za posredovanje zahtevanih dokumentov zaprosila pri notranji organizacijski enoti, Službi za nujno medicinsko pomoč. Ta skladno s 4. členom Akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest pri organu med drugim opravlja naloge, ki se nanašajo na dejavnost helikopterske nujne medicinske pomoči in sekundarnih prevozov. Organ je priložil odgovor Službe za nujno medicinsko pomoč, Akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest pri organu, Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026 (Uradni list RS, št. 326/26) in posnetke zaslona iskanja v aktivni zbirki informacijskega sistema KRPAN. Iz odgovora Službe za nujno medicinsko pomoč izhaja, da dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v 1., 2., 3. in 4. točki, organ ne poseduje in da dejavnost opravlja UKC Ljubljana, ki bi bil pravi naslov za posredovanje informacij o opremi, s katero opravljajo dejavnost. Pojasnjeno je še, da dejavnost sekundarnih helikopterskih prevozov, kamor sodijo tudi helikopterski prevozi otrok v inkubatorjih, izvaja ekipa, ki jo zagotavlja UKC Ljubljana. Glede 5. točke zahteve izhaja pojasnilo, da podatke o načinu transporta evidentirata služba, ki transport izvede ter dispečerska služba zdravstva. Glede 6. točke zahteve je pojasnjeno, da organ ne razpolaga z viri za izdelavo takšnih primerjalnih študij. Dejavnost sekundarnih helikopterskih prevozov, kamor sodijo tudi helikopterski prevozi otrok v inkubatorjih, izvaja ekipa, ki jo zagotavlja UKC Ljubljana. Navedeno potrjuje priložena Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026 (v nadaljevanju Uredba).

(10) IP je glede na pojasnila organa vpogledal v Uredbo. Ta v 31. členu določa, da zdravstveno ekipo za helikoptersko enoto NMP zagotavlja OZG Kranj in ZD Maribor, ekipo za sekundarne helikopterske prevoze pa zagotavlja UKC Ljubljana. Navedeni javni zavodi so za posredovanje dokumentov samostojni zavezanci po ZDIJZ, kot je pravilno pojasnil organ. IP glede na pojasnila in dokazila organa ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj iz podzakonskih predpisov izhaja, da zahtevane informacije iz 1., 2., 3., 4. in prve alineje 5. točke zahteve, sodijo v delovno področje drugega organa in ta morebiti tudi z njimi razpolaga. Glede 6. točke zahteve pa je jasno in konkretno pojasnil, zakaj dokumenti ne obstajajo. Navedena ugotovitev pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Kot je IP zgoraj že pojasnil, je organ zavezanec za posredovanje javne informacije le, če s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, če s tako informacijo razpolaga.

(11) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki pri organu dejansko obstajajo. IP pa organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki.

Sklepno

(12) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:
Sara Rupar, dipl. pravnik (UN) 
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica IP