prosilec - Ministrstvo za zdravje

Številka: 090-214/2026/3

Datum: 12. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 4. 2026, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-16/2026-2711-7 z dne 10. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 30. 4. 2026 se delno ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE, št. 090-16/2026-2711-7 z dne 10. 4. 2026, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati dokumente …, in sicer:

-       Opis funkcionalnosti v obstoječi informacijski rešitvi eTTL ponudnika, na način, da mu posreduje podatke o navedenih funkcionalnostih in bolnišnicah, pri katerih je implementirana (stolpci A, B in C);

-       Obrazec 1: Strukturirana ponudba, na način, da mu posreduje še podatke o cenah na enoto mere;

-       reference, na način, da prekrije podatke:

• o imenu in priimku strokovnjaka/arhitekta, telefonu in naslovu e-pošte kontaktne osebe ter o izobrazbi zakonite zastopnice pri podpisu v izjavah SPLOŠNE BOLNIŠNICE DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, z dne 17. 6. 2025,

• o imenu in priimku strokovnjaka, telefonu in naslovu e-pošte kontaktne osebe v izjavah Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča,

• o imenu in priimku strokovnjaka, telefonu in naslovu e-pošte kontaktne osebe ter podatke o akademskem nazivu in izobrazbi zastopnika v izjavi Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,

• o imenu in priimku strokovnjaka, telefonu in naslovu e-pošte kontaktne osebe ter o akademskem nazivu in izobrazbi zakonite zastopnice pri podpisu v izjavah Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik,

• o imenu in priimku strokovnjaka, telefonu in naslovu e-pošte kontaktne osebe ter o znanstvenem nazivu zakonite zastopnice pri podpisu v izjavi BOLNIŠNICE TOPOLŠICA,

• o imenu in priimku strokovnjaka, telefonu in naslovu e-pošte kontaktne osebe ter o znanstvenem nazivu in izobrazbi zakonitega zastopnika pri podpisu v izjavi SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE,

• o imenu in priimku strokovnjaka, telefonu in naslovu e-pošte kontaktne osebe v izjavi Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani,

• o imenih in priimkih fizičnih oseb, telefonih, naslovih e-pošte in podpisih v izjavah tujih bolnišnic in poslovnega subjekta zasebnega prava.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 9. 2. 2026, na podlagi ZDIJZ, zahteval kopije celotne ponudbene dokumentacije družbe … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), oddane za javno naročilo »eTTL, nakup IKT opreme (sklop 1), objavljenega na Portalu javnih naročil 14. 4. 2025, št. objave JN002643/2025-EUe16/01.

(2) S sklepom št. 090-16/2026-2711-3 z dne 20. 2. 2026 je organ podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni, zaradi izvedbe delnega dostopa in obsega zahtevane dokumentacije.

(3) Organ je 17. 2. 2026 pozval stranskega udeleženca, na podlagi 43. člena ZUP v povezavi s 44. členom ZUP, na morebitno priglasitev stranske udeležbe. Obširnejši odgovor stranskega udeleženca je organ prejel 24. 2. 2025, kateremu je stranski udeleženec priložil Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in osebnih podatkov (v nadaljevanju: Pravilnik).

(4) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-16/2026-2711-7 z dne 10. 4. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil. Uvodoma je povzel zahtevo prosilca ter samo postopanje v obravnavanem primeru, tudi poziv in odgovor stranskega udeleženca ter izpostavil prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Organ je sicer ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki, vendar so v delu zahtevanih dokumentov podane izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Do dela dokumentov je organ omogočil delni dostop, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, s tem da je prekril podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke. Za slednje je ugotovil tudi, da ne obstaja prevladujoč javni interes za njihovo razkritje, niti ne gre za podatke, ki bi predstavljali podatke o izpolnjevanju pogojev javnega naročila. V nadaljevanju se je organ opredelil do izjeme varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, upoštevaje določbe 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS), izpostavil pa je tudi določbi prvega in drugega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) ter sodno prakso, iz katere izhaja, da je pomembno, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence. Organ ocenjuje, da je to stališče pomembno tudi v tej zadevi, saj zahtevana informacija izvira iz zaključenega postopka javnega naročila, za katerega obstaja možnost, da se bo v prihodnje ponovil. V postopku pravnega varstva je namreč Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijske komisija) z odločitvijo št. 018160/2025-19 z dne 4. 2. 2026 odločila o zahtevku za revizijo vlagatelja v zvezi s Sklopom 1, pri čemer je celotno naročilo razveljavila, posledično pa je organ zaključil postopek brez oddaje naročila kateremu koli ponudniku. V nadaljevanju obrazložitve se je organ podrobneje opredelil še do obstoja poslovne skrivnosti pri zahtevanih dokumentih, upoštevaje navedbe stranskega udeleženca. Organ je na koncu obrazložitve poslovne skrivnosti še dodal, da ponudba stranskega udeleženca ni bila izbrana in posledično ni prišlo do porabe javnih sredstev.

(5) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 30. 4. 2025, ker meni, da je organ nezakonito prekril ključne dele dokumentacije, za katere meni, da predstavljajo po določbah ZDIJZ in ZJN-3 absolutno javne podatke. Meni pa tudi, da so navedbe organa glede izjeme poslovne skrivnosti napačne in pavšalne. Svojo presojo odločitve organa je nato konkretneje opredelil po posameznih dokumentih, in sicer glede Priloge: Seznam implementiranih funkcionalnosti eTTL pri referenčnih naročnikih, dokumentov »Vsi predloženi REFERENČNI OBRAZCI VSEH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV«, zakritja cen v obrazcu »OBR1_Strukturirana ponudba« in »OBR Predračun«. Prosilec tako IP predlaga, da odpravi odločbo organa in mu omogoči vpogled v te dokumente ter ostale dokumente, iz katerih so razvidne implementirane funkcionalnosti, ki so se točkovale v okviru meril javnega naročila.

(6) S pritožbo je organ seznanil stranskega udeleženca, ki je izjasnitev glede pritožbe posredoval organu 18. 5. 2026. Poudaril je, da je Državna revizijska komisija razveljavila zadevno javno naročilo in da se določbe ZDIJZ ne uporabljajo, saj je bila odločitev organa razveljavljena in tako sploh ni postala pravnomočna. Prav tako je poudaril, da ni bil izbrani ponudnik, zato tudi ne pride v poštev določba ZDIJZ o porabi javnih sredstev. V nadaljevanju se je opredelil tudi do pritožbenih navedb prosilca po posameznih zahtevanih podatkih. Stranski udeleženec meni, da so navedbe prosilca v pritožbi neutemeljene in vztraja pri svojih predhodnih navedbah.

(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-16/2026-2711-14 z dne 19. 5. 2026, poslal v pristojno odločanje IP. V odstopu je med drugim navedel, da je posredoval pritožbo v izjasnitev stranskemu udeležencu, ki se je do nje opredelil z odgovorom z dne 18. 5. 2026. Pritožbi je priložil zadevno dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do podatkov iz Priloge: Seznam implementiranih funkcionalnosti eTTL pri referenčnih naročnikih, dokumentov »Vsi predloženi REFERENČNI OBRAZCI VSEH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV«, cen v obrazcu »OBR1_Strukturirana ponudba« ter drugih dokumentov, iz katerih so razvidne implementirane funkcionalnosti, ki so se točkovale v okviru meril javnega naročila. Tako se tudi presoja IP osredotoča samo na te zahtevane podatke.

(10) Prosilec je sicer v pritožbi izpostavil tudi cene v obrazcu »OBR Predračun«, vendar mu je organ dostop do tega obrazca omogočil, razen v delu elektronskega podpisa, zoper prekritje katerega pa se prosilec ne pritožuje. Glede cen iz obrazca»OBR (vsi sklopi) Predračun« tako prosilec nima pravovarstvenega interesa[1] in zato se IP do tega zahtevanega podatka posebej v nadaljevanju ne opredeljuje. V obravnavanem primeru je torej ugotovljeno, da prosilec z zahtevanim podatkom o ceni že razpolaga v materializirani obliki ter da je z njim v času vložitve pritožbe že razpolagal, to pa pomeni, da je v času vložitve pritožbe že razpolagal s tistim, do česar želi priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Prosilec si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec z zahtevanim podatkom že razpolaga, bodisi ga je ustvaril sam bodisi ga je že prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi.

(11) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ po 1. členu ZDIJZ ter da z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP.

(12) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov zaradi varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

(13) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 tako v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 s tem napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. IP ugotavlja, da so presojani podatki nastali po uveljavitvi ZPosS, zato je pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

(14) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(15) Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu Predloga Zakona o poslovni skrivnosti (javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora), poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.[2] V zvezi z navedenim IP izpostavlja, da varovanje poslovne skrivnosti zahteva primarno aktivno ravnanje tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je tako primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, in ki mora v postopku tako zatrjevati kot izkazati obstoj navedene izjeme. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[3]

(16) V primeru, če so pogoji za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni, pa je treba upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Kot absolutno javne določa npr. ZDIJZ podatke o porabi javnih sredstev. V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[4] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[5] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev« niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Informacije, ki so po zakonu javne sicer določa tudi 35. člen Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3).

(17) IP ugotavlja, da se zahtevana dokumentacija v obravnavanem primeru nanaša na določene dokumente, ki jih je stranski udeleženec predložil v postopku javnega naročila Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijske rešitve eTTL, nakup IKT opreme, za Sklop 1. Naročnika sta bila organ in Nacionalni inštitut za javno zdravje, naložbo pa bi sicer sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Organ kot naročnik je za oddajo predmetnega javnega naročila pripravil razpisno dokumentacijo, ki je javno dostopna na spletnih straneh Portala javnih naročil Republike Slovenije (v nadaljevanju: Portal javnih naročil)[6]. Državna revizijska komisija je sicer s Sklepom, št. 018-160/2025-19 z dne 4. 2. 2026 v celoti razveljavila postopek oddaje tega javnega naročila za Sklop 1.[7] Organ je tako na Portalu javnih naročil objavil novo obvestilo o oddaji javnega naročila.[8]

(18) Z vpogledom v zahtevane dokumente IP ugotavlja, da dokumenti niso posebej označeni kot poslovna skrivnost. Stranski udeleženec pa je predložil organu Pravilnik šele s prijavo stranske udeležbe v tem postopku. Glede na to IP meni, da ni izpolnjen eden od zahtevanih pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS, torej, da stranski udeleženec kot imetnik zahtevane poslovne skrivnosti v danih ni okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Zahtevani dokumenti niso označeni kot poslovna skrivnost stranskega udeleženca, zato jih kot take niso bili dolžni obravnavati že pri organu, ko mu je bila predložena ponudba v postopku zadevnega javnega naročila. Niti organu ni bil predložen Pravilnik ob oddaji ponudbe, ampak šele s priglasitvijo stranske udeležbe v tem postopku po ZDIJZ.

(19) Ob tem je IP upošteval tudi navedbe organa v razpisni dokumentaciji v zvezi z označitvijo poslovne skrivnosti na dokumentih ob predložitvi ponudb:

- Organ kot ponudnik je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da naslednja dokumenta ne smeta vsebovati poslovnih skrivnosti, citirano: »Ponudnik v sistem e-JN v razdelek »Skupna ponudbena vrednost« v za to namenjen prostor vpiše skupni ponudbeni znesek brez davka v EUR in znesek davka v EUR. Znesek skupaj z davkom v EUR se izračuna samodejno. V del »Predračun« pa naloži Obrazec: »Predračun« v obliki Word ali PDF. »Skupna ponudbena vrednost«, ki bo vpisana v istoimenski razdelek in dokument, ki bo naložen kot predračun v del »Predračun«, bosta razvidna in dostopna na javnem odpiranju ponudb in zato ne smeta vsebovati poslovnih skrivnosti, osebnih ali tajnih podatkov.«.

- Organ je v 11. točki razpisne dokumentacije opredelil tudi zaupnost v postopku oddaje javnega naročila. Organ je tako izrecno navedel, da bodo podatki, ki jih bo gospodarski subjekt upravičeno označil kot poslovno skrivnost, uporabljeni zgolj za namene postopka javnega naročanja in ne bodo dostopni nikomur zunaj kroga oseb, ki bodo vključene v postopek oddaje javnega naročila. Organ je ob tem tudi opozoril, kateri podatki lahko predstavljajo poslovno skrivnost, torej kadar so izpolnjeni vsi trije elementi iz prvega odstavka 2. člena ZPosS. Posledično si je tudi pridržal pravico, da pozove ponudnika k predložitvi internega akta (sklepa, pravilnika ali podobnega) o varovanju poslovne skrivnosti, v katerem mora biti opredeljeno, katere podatke je treba varovati kot poslovno skrivnost ter iz kakšnega razloga, ter izkazovanju vseh treh elementov iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, kolikor bo gospodarski subjekt določene podatke označil kot poslovno skrivnost. Organ je v okviru 11. točke o zaupnosti izrecno navedel tudi, da bo kot zaupne obravnaval tiste podatke v ponudbeni dokumentaciji, ki bodo izkazani kot poslovna skrivnost, in če je zaupen samo določen podatek v dokumentu, mora biti tudi to jasno označeno. Ponudnike pa je ob tem tudi opozoril, da so pri poslovanju z javnim sektorjem nekatere informacije javne, zato obstajajo izjeme od varovanja poslovne skrivnosti, ter da ne bo varoval zaupnosti podatkov, ki so javni na podlagi ZJN-3 oziroma na drugi pravni podlagi, ne glede na to, ali jih bo gospodarski subjekt označil kot poslovno skrivnost. Opozoril pa je tudi, da poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati tudi podatki, ki so javni na podlagi prakse pristojnih organov.

(20) IP ob navedenih ugotovitvah zaključuje, da pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS pri zahtevanih podatkih iz Priloge: Seznam implementiranih funkcionalnosti eTTL pri referenčnih naročnikih, dokumentov »Vsi predloženi REFERENČNI OBRAZCI VSEH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV« ter cen v obrazcu »OBR1_Strukturirana ponudba« niso izpolnjeni.

(21) IP pa dodaja še, da bi bilo treba tudi v primeru obstoja poslovne skrivnosti pri zahtevanih dokumentih, upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS, v skladu s katerim se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. S to določbo tako ZPosS napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki so absolutno javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V obravnavanem premeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, zato bi bilo primarno treba ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. Drugi odstavek 35. člena ZJN-3 namreč kot absolutno javne podatke določa podatke o specifikaciji ponujenega blaga[9], storitve ali gradnje in količini iz te specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, pa tudi vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Za te podatke ni relevantno, ali je predmet presoje izbrana ali neizbrana ponudba.

(22) IP tako po vpogledu v posredovano dokumentacijo in zadevno razpisno dokumentacijo, ugotavlja:

- Nedvomno predstavljajo implementirane funkcionalnosti eTTL podatke o specifikaciji ponujene storitve, poleg tega pa je organ kot naročnik pri teh podatkih določil tudi določena merila za izbor kot sledi.

- Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika za Sklop 1 je bila sicer ekonomsko najugodnejša ponudba, vendar je organ kot naročnik določil še nadaljnja merila, med drugim tudi za implementirane funkcionalnosti eTTL pri referenčnih naročnikih ponudnika, in sicer, da bo v okviru tega merila podelil največ 40 točk, glede na število funkcionalnosti v obstoječi informacijski rešitvi eTTL ponudnika, ki so implementirane pri referenčnih naročnikih ponudnika (bolnišnicah). Ponudnik je moral izpolniti obrazec Priloga: »Seznam implementiranih funkcionalnosti eTTL pri referenčnih naročnikih«. V stolpcu C na zavihku »Funkcionalnosti eTTL« je moral označi z »DA« ali »NE«, ali je posamezna funkcionalnost eTTL v času oddaje ponudbe implementirana pri vsaj enem referenčnem naročniku (bolnišnici); v stolpcu D pa označi, pri katerem referenčnem naročniku (bolnišnici) je posamezna funkcionalnost implementirana. Naročnik  je tako na podlagi izpolnjenega obrazca iz prejšnje alineje ugotovil število funkcionalnosti. Za vsakega ponudnika je izračunal, kolikšen delež od 123 funkcionalnosti iz obrazca v prvi alineji ima implementiran pri referenčnih naročnikih (bolnišnicah) – po formuli Skupno število funkcionalnosti / 123 – in dobljeni delež pomnožil s številom 40.

- Cene na enoto za Sklop 1 izhajajo iz izpolnjenega dokumenta »Obrazec 1 (vsi sklopi): Strukturirana ponudba« in so kot take absolutno javne na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3.

(23) Torej ne glede na to, da pri zahtevanih dokumentih niso izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti, so ti podatki absolutno javni po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. In kot je navedel že prosilec, ne morejo biti kot poslovna skrivnost označeni podatki o poslih z javnimi zavodi.

(24) Ker reference obsegajo določene osebne podatke, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva osebnega podatka

(25) Upoštevaje pojem osebnega podatka, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[10], predstavljajo podatki o imenu, priimku, podpisu, izobrazbi, kontaktnih podatkih ipd. posamezne fizične osebe nedvomno osebne podatke.

(26) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je sicer določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, ki pa za obravnavani primer IP ni poznan.

(27) Po vpogledu v reference IP ugotavlja:

- Zakonito podlago za razkritje podatkov o imenih, priimkih in delovnih mestih javnih uslužbencev predstavlja, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ni pa pravne podlage za razkritje podatkov naslovih e-pošte in telefonskih številkah. Podatki o službenih telefonskih številkah in naslovih e-pošte v zasebnem in javnem sektorju načeloma niso javni, razen če gre za odločitev posameznega delodajalca, da jih objavi. ZVOP-2 v 92. členu določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Da ti podatki praviloma niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[11]

- Podatki o imenu, priimku in položaju zakonitih zastopnikov javnih zavodov, za katere je vpis v javni register obvezen, v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru, niso varovani tudi na tej pravni podlagi. Na tej pravni podlagi pa niso varovani tudi podatki zakonitih zastopnikov drugih poslovnih subjektov.

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o fizičnih osebah na izjavi poslovnega subjekta zasebnega prava, s sedežem v Republiki Sloveniji.

- Ker je treba v primerih presoje dostopa do podatkov izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti, ki je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je IP odločil, da se prekrijejo osebni podatki v izjavah poslovnih subjektov iz tujine. Iz tega razloga pa tudi podatki o imenih in priimkih navedenih strokovnjakov v vseh izjavah.

(28) IP zaključuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov v referencah ni pravne podlage, zato jih je organ dolžan pred posredovanjem prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(29) IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, niti jih nista uveljavljala organ in stranski udeleženec.

(30) V zvezi z navedbami organa in stranskega udeleženca o določbah Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (v nadaljevanju: Direktiva št. 2016/943), navaja, da pojem poslovne skrivnosti po 1. členu te direktive ustreza pojmu poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. S tem zakonom se je namreč ta direktiva tudi prenesla v slovenski pravni red (drugi odstavek 1. člena). V skladu s prvim odstavkom 21. člena Direktive 2014/24/EU javni naročnik brez poseganja v obveznosti v zvezi z objavljanjem obvestil o oddanih javnih naročilih ter obveščanjem kandidatov in ponudnikov iz členov 50 in 55 te direktive ne razkrije informacij, ki mu jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne, vključno, vendar ne omejeno na, tehnične ali poslovne skrivnosti in zaupne vidike ponudb, če v tej direktivi ali nacionalnem pravu, ki velja za javnega naročnika, zlasti pa pravu v zvezi z dostopom do informacij, ni določeno drugače. V zvezi s slednjim je tako treba izpostaviti, da so v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 določeni podatki vselej javni, do česar se je IP podrobneje opredelil že predhodno (prav tako so absolutno javni podatki v zvezi s porabo javnih sredstev po 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Gre namreč za določbi, pri katerih je že zakonodajalec ocenil, da ima javni interes po razkritju takšnih podatkov večjo težo kot interes posameznih poslovnih subjektov, da varujejo podatke kot svojo poslovno skrivnost. In ker je že zakonodajalec pri teh informacijah pretehtal, da prevlada javni interes za razkritje, torej tudi v primeru podane poslovne skrivnosti pri teh, t.i. absolutno javno dostopnih podatkih, poseben test interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) ni predviden. Ob tem IP še dodaja, da lahko vsaka država članica tehta med zaupnostjo iz Direktive 2014/24/EU in pravili nacionalnega prava, ki sledijo drugim legitimnim interesom, kakršen je dostop do informacij, da bi se zagotovila največja preglednost postopka oddaje javnih naročil (sodba SEU št. C-54/21, točka 57). Slovenska zakonodaja torej izrecno določa, kateri podatki so absolutno javni in med njimi niso samo podatki o specifikaciji ponujenega blaga, ampak tudi vsi drugi podatki, ki vplivajo na razvrstitev ponudbe (ter podatki, ki predstavljajo porabo javnih sredstev). Razkritje teh podatkov je tako zakonito. Ob tem pa IP še dodaja, da odločitve Državne revizijske komisije ne temeljijo na določbah ZDIJZ, saj njene pristojnosti niso identične pristojnostim IP, zato odločitev te komisije tudi niso relevantne za IP z vidika dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.

Delni dostop

(31) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba).

(32) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(33) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena delno, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(34) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(35) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka.

[2] V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[2] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

[3] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[4] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[5] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[6] https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/904221?d=1.

[7] https://www.dkom.si/sl/revizijske-zadeve/odlocitve-dkom/2026020509374613/018-160-2025-republika-slovenija-ministrstvo-za-zdravje.

[8] https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/904221.  

9] IP ocenjuje, da je pojem »specifikacija« povsem jasen, saj že iz jezikovne razlage besede »specifikacija« izhaja, da ta pomeni, »podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti«.

[10] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[11] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf