prosilec - Ministrstvo za zdravje

Številka: 090-121/2026/4

Datum: 24. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …., novinarja …,  (v nadaljevanju: prosilec) z dne 16. 3. 2026, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, št. 090-20/2026-2711-3 z dne 12. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 3. 2026, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-20/2026-2711-3 z dne 12. 3. 2026, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati, v elektronski obliki, dokument »Prehrana za zdravje in planet, Slovenske smernice za prehrano 2025 (SSP2025) (prvi del) in Izboljšanje trajnosti prehranskih smernic za Slovenijo 2025 (drugi del)«, na način, da:

- na 3. strani v obeh delih tega dokumenta, prekrije:

·         v razdelku »RECENZENTI«: vse osebne podatke pri prvonavedenem recenzentu, pri ostalih recenzentih pa navedbe ustanov;

·         v razdelku » STROKOVNJAKI, KI SO SODELOVALI PRI PREGLEDU«: celotno besedilo;

·         na koncu 3. strani: naziv, ime, priimek in ustanovo osebe, ki se ji zahvaljujejo za pomoč pri prevodu smernic iz izvirne angleške različice v slovenščino.       

2.     Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je zavezanec dolžan prekriti skladno s 1. točko izreka te odločbe, zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Zahteva

Prosilec je od organa zahteval dostop do smernic prehranjevanja SNG2025, ki jih navaja strokovni članek https://www.mdpi.com/2304-8158/15/3/524 in jih je - kot je razvidno iz strokovnega članka -

spisala strokovna skupina v sestavi: ….

Izpodbijana odločba

Organ je v zvezi s prosilčevo zahtevo izdal odločbo št. 090-20/2026-2711-3 z dne 12. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Kot predmet prosilčeve zahteve je prepoznal dokument z naslovom »Prehrana za  zdravje in planet – Slovenske smernice za prehrano 2025«. Dostop do tega dokumenta je v celoti zavrnil na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v postopku izdelave) v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba). V zvezi s tem je pojasnil:

·         da je bil ta dokument organu predan kot strokovno-znanstveni predlog. Gre za  priporočila strokovne narave, ki sama po sebi ne predstavljajo zavezujočega predpisa, pred  morebitno potrditvijo pa mora biti tak dokument predmet strokovne presoje in uskladitve, zato  postopek obravnave še poteka;

·         da je organ, zaradi pomembnosti vprašanj za javno zdravje in dolgoročnih učinkov na  prehranske navade prebivalstva, zaprosil Svetovno zdravstveno organizacijo za neodvisno strokovno presojo Slovenskih smernic za prehrano 2025. Njen pregled bo omogočil primerjavo predlaganih priporočil z mednarodnimi metodološkimi pristopi ter preverjanje prehranske ustreznosti in varnosti na populacijski ravni. V zvezi z navedbami v znanstveni publikaciji »The  Slovenian Nutrition Guidelines 2025: A Comparison with the Prior Slovenian FBDG, Dietary  Intake, and the EAT–Lancet Diet«, dostopni na spletni povezavi https://www.mdpi.com/2304- 8158/15/3/524, na katero se sklicuje prosilec, organ ugotavlja, da dokument ni bil formalno sprejet kot nacionalni akt, temveč predstavlja strokovni predlog in je v postopku obravnave;

·         Predlog Slovenskih smernic za prehrano 2025 je v fazi strokovne presoje in ni prosto dostopen, saj so podatki iz dokumenta še v postopku izdelave in predmet posvetovanja v organu. V  obravnavani zadevi je izpolnjen tudi tretji pogoj iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je, da bi razkritje podatkov iz dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Navedenega predloga dokumenta ni podpisala za to pooblaščena uradna oseba niti ga uradna oseba organa ni kakorkoli zaključila, ne predstavlja zaključene celote, ki bi izražala stališče organa, temveč je v fazi izdelave, ko se stališče organa preko sodelujočih oseb pri pripravi predloga še oblikuje, spreminja in usklajuje.  

Pritožba

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava (ZDIJZ). Navajal je, da postopanje organa kaže na očitno neenako obravnavo prosilcev pri dostopu do informacij javnega značaja. Organ namreč dostop zavrača, čeprav so avtorji prispevkov v reviji MDPI do istih smernic (SNG2025), s katerimi organ razpolaga, dokazljivo že imeli dostop. Kot dokaz:

https://www.mdpi.com/2304-8158/15/3/524 in https://www.mdpi.com/2304-8158/15/4/656

Ker so bili dokumenti že uporabljeni za pripravo javnih objav v medijih, razlogi za zavrnitev, ki jih organ navaja v odločbi, ne vzdržijo pravne presoje. Če je dokument dostopen določenim posameznikom za namene medijske objave, mora biti pod enakimi pogoji dostopen tudi javnosti oziroma medijem. Predlaga, da IP ugodi pritožbi in mu omogoči dostop do zahtevane dokumentacije – t. j. verzije smernic prehranjevanja SNG2025, ki so bile podlaga za članka v reviji MDPI https://www.mdpi.com/2304-8158/15/3/524.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 090-20/2026-2711-11  z dne 24. 3. 2026, skupaj z zahtevo in izpodbijano odločbo ter dokumenti, ki jih je prepoznal kot relevantne za odločitev. Ob tem je ponovil razloge iz izpodbijane odločbe. Glede pritožbenih navedb o neenakem obravnavanju prosilcev pa je pojasnil, da so prispevka, dostopna na spletnih straneh:  https://www.mdpi.com/2304-8158/15/3/524 in https://www.mdpi.com/2304-8158/15/4/656,  pripravili isti avtorji, ki so bili tudi člani Delovne skupine za pripravo končnega besedila predloga  Slovenskih smernic zdrave in trajnostne prehrane na osnovi skupin živil (tj. Slovenskih smernic  za prehrano 2025), kot izhaja iz sklepa ministrstva št. C2711-25-175801 o imenovanju te  delovne skupine (št. dokumenta 024-33/2025-2711-1 z dne 17. 3. 2025), ki ga organ tudi posredoval skupaj s pritožbo. Pojasnil je, da so bili avtorji člankov Nataša Fidler Mis, Boštjan Jakše, Zlatko Fras, Samo  Kreft in Ana Vovk, hkrati tudi člani navedene delovne skupine, poleg ostalih članov, zato so s predlogom Slovenskih smernic za prehrano 2025 razpolagali in v zvezi z le-tem  samoiniciativno pripravili članka, dostopna na priloženih spletnih povezavah.  Iz e-sporočil, (evidentiranih kot deseti dokument v zadevi oziroma upravnem spisu št. 090- 20/2026-2711, ki ga je organ posredoval IP), pa je razvidno, da je bil predlog  Slovenskih smernic za prehrano 2025 posredovan Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) z  namenom, da slednja o predlogu poda strokovno mnenje. Prav tako je iz navedenega  dokumenta razvidno, da je 27. 2. 2026 glede predloga Slovenskih smernic za prehrano 2025 potekal sestanek med organom in SZO in da organ do 24. 3. 2026 uradnega odgovora SZO še ni prejel. 

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ poslal poziv, št. 090-121/ 2026/2 z dne 9. 4. 2026, k predložitvi dokumentov in pojasnil glede tega, ali je tista verzija dokumenta, ki jo je organ posredovali ob odstopu pritožbe, po vsebini in obliki tisti dokument, ki je bil predmet prosilčeve zahteve (tj. dokument, ki je bil podlaga za predmetni članek), v kakšnem obsegu je dokument (ki je sicer iz dveh delov), na kakšen način so bili v pripravo zahtevanega dokumenta vključeni v njem navedeni recenzenti, ostali strokovnjaki, ki so sodelovali pri pregledu, lektorji in prevajalci (npr. sklep, javni razpis, pogodba…) in ali so bili za svoje delo plačani iz javnih sredstev ter če, oziroma kako je bil urejen prenos avtorskih pravic članov delovne komisije in ostalih navedenih v zahtevanem dokumentu.

Organ je na poziv odgovoril z dopisom, št. 090-20/2026-2711-16 z dne 14. 4. 2026. Pojasnil je, da je kot predmet zahteve prepoznal oba dela dokumenta »Prehrana za zdravje in planet«, tj. njegov prvi in drugi del, v verziji, ki je bil posredovan IP od odstopu pritožbe. Dalje je podal pojasnila še glede prenosa avtorskih pravic, oblikovanja delovne skupine za pripravo smernic, glede sodelovanja in izplačil recenzentov, drugih strokovnjakov, ki so sodelovali pri pregledu ter lektorice.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Obseg in predmet zahteve

Prosilec je zahteval dostop do smernic prehranjevanja SNG2025, ki jih navaja strokovni članek : The Slovenian Nutrition Guidelines 2025: A Comparison with the Prior Slovenian FBDG, Dietary Intake, and the EAT–Lancet Diet (https://www.mdpi.com/2304-8158/15/3/524).

Z vpogledom na navedeno spletno stran, je IP ugotovil, da je prosilec torej zahteval dostop do dokumenta, v obliki in vsebini, kot ga navaja strokovni članek z naslovom The Slovenian Nutrition Guidelines 2025: A Comparison with the Prior Slovenian FBDG, Dietary Intake, and the EAT–Lancet Diet, ki je bil javno objavljen v spletni reviji MDPI Journal.

Organ je kot predmet prosilčeve zahteve prepoznal dokument, poimenovan »Prehrana za zdravje in planet«, ki je sestavljen iz prvega dela, poimenovanega »Slovenske smernice za prehrano 2025 (SSP2025)« in drugega dela, poimenovanega »Izboljšanje trajnosti prehranskih smernic za Slovenijo 2025«. Organ je kot predmet prosilčeve zahteve prepoznal oba dela dokumenta, čemur je sledil tudi IP.

Zato je predmet presoje tega pritožbenega postopka dostop do obeh delov dokumenta »Prehrana za zdravje in planet« (v nadaljevanju presojani dokument), v obliki in vsebini kot je bil s strani organa posredovan IP ob odstopu pritožbe.

Glede izjeme dokumenta v izdelavi

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po določbah ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Iz samega dokumenta, navajanj organa tekom postopka in iz predloženih dokumentov (sklep imenovanju delovne skupine) namreč izhaja, da je nastal v okviru delovanja organa, oziroma, da ga je pripravila delovna skupina, imenovana s strani predstojnice organa. Organ pa je tudi naveden na prvi strani dokumenta.

Sporno pa je vprašanje, ali se je organ v izpodbijani odločbi utemeljeno skliceval na izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,

- specifični test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), pri čemer je dokazno breme glede obstoja zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta na organu.

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje 4. člen Uredba ki določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

IP izpostavlja, da je mogoče o dokumentu v postopku izdelave govoriti, če gre za dokument, ki kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota in popisan s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstva zaupnosti posvetovanj znotraj organov in med organi v času priprave zadeve. Če gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, s podpisom izdelovalca ali odgovorne osebe, oziroma na drugačen način zaključen dokument, ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokument v postopku izdelave.

Kar se tiče izpolnjevanja prvih dveh pogojev, IP ugotavlja, da ta dva nista izpolnjena. Zahtevani dokument nima nikjer oznake, da bi šlo za osnutek oziroma dokument v nastajanju. Temveč ravno nasprotno, iz dopisa organa, št. 024-33/2025-2711-9 z dne 10. 10. 2025, ki je bil poslan na Vlado RS, izhaja, da je delovna skupina za pripravo predloga Slovenskih smernic zdrave in trajnostne prehrane, ki je pripravljala ta dokument, z delom zaključila in ga predala predstojnici organa, zahtevani dokument pa je bil kot tak poslan naslovniku (predsedniku vlade) kot priloga tega dopisa. Daje iz Sklepa, št. C2711-25-175801 z dne 17. 3. 2025 o ustanovitvi delovne skupine za pripravo končnega besedila predloga Slovenskih smernic zdrave in trajnostne prehrane na osnovi skupnih živil (v nadaljevanju Sklep o ustanovitvi delovne skupne za pripravo končnega besedila smernic) izhaja, da delo skupine vsebuje pripravo usklajenega končnega besedila predloga teh smernic. Da gre za zaključen dokument, nenazadnje kaže tudi nesporno dejstvo, da je bilo besedilo tega dokumenta uporabljeno tudi za pripravo strokovnega članka, na katerega se sklicuje prosilec v zahtevi in nato še enega članka, kot ugotavlja pritožba. Ob člana sta bila objavljena v javno dostopnih spletnih revijah. Poleg tega iz navajanj organa v dopisu, št. 090-20/2026-2711-16 z dne 14. 4. 2026, izhaja, da so bili člani delovne skupine za pripravo končnega besedila ter recenzenti, ki so v njem navedeni, že plačani za svoje opravljeno delo. Dokument sicer ni podpisan s strani uradne osebe, vendar organ sam navaja, da ne gre za strokovno- znanstveni predlog, ki ga je pripravila delovna skupina in predala predstojnici organa, ta pa ga je kasneje posredovala naprej na Vlado RS. Iz vsega navedenega je torej mogoče narediti zaključek, da zahtevani dokument predstavlja zaključeno celoto in da ne gre za dokument, ki bi bil še v postopku izdelave.  

Kar se tiče navedb organa, da je zahtevani dokument še predmet posvetovanja pri organu (2. kriterij izjeme dokumenta v nastajanju, opomba IP), ker je organ za neodvisno in strokovno presojo tega dokumenta zaprosil Svetovno zdravstveno organizacijo (v nadaljevanju SZO), pa IP poudarja, da se pri navedeni izjemi ne varujejo »postopki v teku«, temveč konkretni dokumenti. Treba je torej ločiti dokument od postopka, saj je predmet varstva pri zatrjevani izjemi zgolj in izključno dokument. Povedano drugače, o dokumentu v postopku izdelave je mogoče govoriti takrat, če dokument kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanja znotraj organov in med organi, v času priprave zadeve. Če pa gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, pa ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokumente v postopku izdelave. Pri tem je povsem irelevantno, ali je takšen dokument v nadaljevanju vključen v kak drug dokument, ali pa poslan v presojo drugi organizaciji, saj kot rečeno, tega dejstva ni mogoče upoštevati kot argumenta, da gre za dokumente v postopku izdelave. Poleg tega mora iti pri obravnavani izjemi, v skladu s 4. členom Uredbe, za identiteto med »organom«, znotraj katerega še vedno poteka posvetovanje in znotraj katerega je dokument v postopku izdelave. V predmetni zadevi pa zahtevani dokument ni več v postopku izdelave, oziroma v postopku posvetovanja znotraj organa, ki je bil zadolžen za njegovo pripravo, ampak je bil poslan izven organa, tako na Vlado RS, da jih pred nadaljnjimi postopki obravnavajo še drugi deležniki, kakor tudi v neodvisno presojo SZO, po tem, ko je delovna skupina že zaključila z delom, končno besedilo dokumenta predala  predstojnici organa ter za svoje delo prejela tudi plačilo. Če je delovni proces resornega ministrstva še v teku, v smislu, da je bil zahtevan dokument predan v strokovno in neodvisno presojo SZO, to na dejstvo, da je dokument zaključena celota, ne vpliva. Omenjene ugotovitve IP zato ne morejo omajati navedbe organa, da je bil zahtevani dokument organu predan kot strokovno – znanstveni predlog, ki sam po sebi, ne predstavlja zavezujočega predpisa in je bil poslan v neodvisno presojo SZO, saj slednje, kot rečeno, za obstoj te izjeme ni relevantno. Ta presoja SZO namreč ni bila pogoj za oblikovanje končnega besedila zahtevanega dokumenta, saj ne izhaja iz nalog delovne skupine, navedenih v Sklepu, št. C22711-25-175801.

Četudi bi zahtevani dokument še bil v postopku izdelave ter predmet posvetovanja pri organu, pa mora biti za obstoj obravnavane izjeme izpolnjen tudi tretji element, in sicer mora razkritje zahtevanega dokumenta povzročiti napačno razumevanje njegove vsebine. Pri tem je dokazno breme v primeru zatrjevanja izjeme od prostega dostopa na organu, ki pa v izpodbijani odločbi, niti v dopisih z št. 090-20/2026-2711-11 z dne 24. 3. 2026 in 090-20/2026-2711-16 z dne 14. 4. 2026, ni konkretno opisal kakšno napačno razumevanje vsebine zahtevanega dokumenta naj bi povzročilo njegovo razkritje, še posebej ob dejstvu, da je bila njegova vsebina posredno razkrita v javno dostopnih člankih že pred izdajo izpodbijane odločbe, kar je bilo organu znano ob izdaj izpodbijane odločbe. Organ je namreč v zvezi s tem kriterijem le povzel 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zaključke glede njegovega obstoja vezal na ugotovitve, da gre za dokument v postopku izdelave, ki je še predmet posvetovanja.  Glede tega IP poudarja, da ugotovitev obstoja prvih dveh kriterije obravnavane izjeme, ne pomeni a priori tudi zaključka, da bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Gre namreč za samostojen pogoj oziroma kriterij izjeme dokumenta v izdelavi, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. 

Ker organ z ničemer ni konkretno opisal, kakšno napačno razumevanje vsebine zahtevanega mnenja naj bi povzročilo njegovo razkritje, je IP sam ugotavljal obstoj omenjenega elementa, pri čemer ni ugotovil, kako bi razkritje zahtevanega dokumenta javnosti lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Gre namreč za dokument, katerega vsebina je bila posredno razkrita v javno dostopnih člankih, katerih avtorji so člani delovne skupine, ki je pripravila končno besedilo zahtevanega dokumenta,  že pred izdajo izpodbijane odločbe. S tem je bila vsebina dokumentov posredno že razkrita javnosti, avtorji in posredno tudi organ pa takrat očitno niso imeli pomislekov glede napačnega razumevanja njegove vsebine. IP opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da so tudi osnutki dokumentov lahko prosto dostopne informacije javnega značaja pod pogojem, da njihovo razkritje ne bi povzročilo napačnega razumevanja njihove vsebine (glej deveti odstavek obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS št. IU 1096/2012-11 z dne 27. 2. 2013). Iz navedene sodbe izhaja tudi, da organ, ki prosilcu omogoči dostop do dokumenta, ki je v postopku izdelave, prosilca opozori na to, da gre za dokument, ki še ni izdelan. Če bi razkritje takšnega dokumenta kljub opozorilu povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, pa to ne more biti v škodo organa, temveč vsakokratnega prosilca, ki ne bi bil pozoren na takšno opozorilo. Glede na vse navedeno IP ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da bi razkritje zahtevanega mnenja povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede izjema varstva osebnih podatkov

Z vpogledom v zahtevani dokument, IP ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke, in sicer: imena in priimke ter nazive glavnih avtorjev besedila, recenzentov, oseb, ki so sodelovale pri pregledu besedila lektorice ter osebe, ki je pomagala pri prevodu smernic iz izvirne angleške različice v slovenščino.

Vsi ti podatki ustrezajo definiciji osebnega podatka po določilu člena 4, pododstavka Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov),

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti v postopkih po ZDIJZ) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil:

-          da pravno podlago za razkritje imen, priimkov, nazivov glavnih avtorjev zahtevanega dokumenta ter ustanov, v katerih so zaposleni, predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, o porabi javnih sredstev. Vsi ti glavni avtorji so bili na podlagi Sklepa, št. C2711-25-175801 z dne 17. 3. 2025 za pripravo zahtevane besedila plačani iz javnih sredstev, to je iz proračuna Republike Slovenije, postavke za podnebne spremembe.

-          enako velja za recenzente, ki so navedeni v zahtevanem dokumentu, saj kot navaja organ v dopisu št. 090-20/2026-2711-16 z dne 14. 4. 2026 in kot izhaja iz pogojev in naročilnic, ki jih je posredoval IP, ter iz Sklepa, št. C22711-24-951305 z dne 10. 5. 2024 o imenovanju delovne skupine za pripravo recenzij Slovenskih smernic, so bili recenzenti za svoje delo pri izdelavi zahtevanega dokumenta prav tako plačani iz proračunskih sredstev, Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. S to razliko, da glede ustanov, ki so navedene ob imenih in priimkih recenzentov, IP z vpogledom v pogodbe, ki so bile sklenjene z njimi in organom, ugotavlja, da so ti pogodbe sklenili kot fizične osebe in ne v imenu ustanov, ki so navedene ob njihovih imenih in priimkih, zato IP, ni našel pravne podlage za razkritje teh podatkov recenzentov, upoštevaje pri tem tudi načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov. Poleg tega IP ugotavlja, da se je eden od recenzentov odpovedal plačilu, kar omeni, da v zvezi z njim ni prišlo do porabe javnih sredstev, zato je IP naložil prekritje vseh njegovih osebnih podatkov v dokumentu.

-          Pravno podlago za razkritje osebnih podatkov (imena in priimka) lektorice, prav tako predstavlja prva alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je tudi pri njenem plačilu prišlo o porabe javnih sredstev. Kot je pojasnil organ, je bila za svoje delo plačana iz integralnih sredstev.

-          Po drugi strani pa IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov strokovnjakov, ki so sodelovali pri pregledu zahtevanega dokumenta: organ je v dopisu, št. 090-20/2026-2711-16 z dne 14. 4. 2026 namreč navajal, da so ti sicer člani širše delovne skupine za pripravo slovesnih nacionalnih smernic zdrave in trajnostne prehrane, na podlagi Sklepa št. C2711-24-951304 z dne 10. 5. 2024 in so sodelovali pri pregledu zahtevanega dokumenta, vendar za svoje delo plačila niso prejeli. Ker IP tudi ni mogel ugotoviti, da bi te osebe svoje delo opravile kot javni uslužbenci v okviru svojega delovnega razmerja, pravna podlaga za njihovo razkritje ne obstaja. Enako velja za osebo, ki je v dokumentu navedena v zahvali za pomoč pri prevodu smernic iz izvirne angleške različice v slovenščino.

Upoštevaje navedeno je IP v zahtevanem dokumentu organu naložil prekritje varovanih osebnih podatkov, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. 

Avtorskopravno varstvo

IP je v nadaljevanju ugotavljal še, če obstajajo pravni zadržki za posredovanje zahtevanega dokumenta prosilcu v elektronski obliki, v kateri jo je zahteval.

V zvezi s tem IP poudarja, da avtorskopravna zaščita ne pomeni izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 25. člena ZDIJZ namreč velja, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Navedeno pomeni, da sklicevanje na avtorsko delo lahko pomeni le omejitev v zvezi s samim načinom seznanitve, torej le vpogled, ne pa tudi ostali načini, ki jih sicer predvideva prvi odstavek 25. člena ZDIJZ  (prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Organ je v dopisu, št. 090-20/2026-2711-16 z dne 14. 4. 2026 navajal, da so bile z nekaterimi glavnimi avtorji zahtevanega dokumenta sklenjene avtorske pogodbe. Prenos pravic pa je bil urjen v 2. členu teh pogodb, iz katerega izhaja, da sta se avtor in naročnik (organ) dogovorila za izključni prenos materialnih pravic za avtorsko delo po teh pogodbah.

Navedeno pomeni, da ni pravnih ovir v smislu prvega odstavka 25. člena ZDIJZ, da organ prosilcu zahtevanega dokumenta ne bi posredoval v elektronski obliki.  

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je treba pritoži prosilca delno ugodil, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP in prosilcu omogočil delni dostop na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku izdaje sklepa oziroma odločbe posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke