prosilec - Ministrstvo za zdravje

Številka: 090-108/2026/2

Datum:  8. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 3. 2026, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-14/2026-2711-4 z dne 4. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 9. 3. 2026, zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 090-14/2026-2711-4 z dne 4. 3. 2026, se ugodi in se odločba v delu, v katerem je odločeno, da se prekrijejo osebni podatki fizičnih oseb odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati: Sklep št. C2711-23-185006 o imenovanju delovne skupine za pripravo predloga ukrepov za bolnike s celiakijo (št. dokumenta 024-50/2023/1 z dne 30. 6. 2023), v celoti.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je 15. 2. 2026 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumenta organa št. C2711-23-18506 z dne 30. 6. 2023, in sicer v elektronski obliki, oz. če je elektronsko podpisan, v neskenirani obliki.

(2)           Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-14/2026-2711-4 z dne 4. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), in sicer je prosilcu delno ugodil, tako da se mu posredovani sklep pošlje, pri čemer se prekrijejo osebni podatki fizičnih oseb. Organ je ugotovil, da je prosilec zahteval sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo predloga ukrepov za bolnike s celiakijo. Organ je na dokumentu zavrnil dostop do imen in priimkov fizičnih oseb, ki so sicer zaposleni na UKC Maribor, UKC Ljubljana oz. na Medicinski fakulteti Maribor, vendar svojega dela v delovni skupini niso opravljali v okviru svojega delovnega razmerja.

(3)            Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 9. 3. 2026 vložil pritožbo, ker meni, da ni podlage, da se prekrijejo osebni podatki fizičnih oseb, ki so člani delovne skupine. Sestava delovne skupine, ki jo je imenoval organ, mora biti javna. Delovna skupina je bila imenovana s sklepom organa za pripravo predloga ukrepov na področju zdravstvene politike, torej gre za nalogo z delovnega področja organa, ki se izvaja v javnem interesu, podatki o sestavi so zato neločljivo povezani z opravljanjem javne naloge in s sodelovanjem pri izvajanju javnih pristojnosti organa.

(4)           Organ je dne 17. 3. 2026 pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skupaj z relevantno dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

(5)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)           Sporno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je organ ustrezno ugotovil, da so prekrita imena in priimki fizičnih oseb, članov delovne skupine, varovani osebni podatki, oz. ali je podana podlaga za njihovo razkritje.

(7)           Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

(8)        Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kot tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

(9)        Po določilu člena 4, pododstavka (1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(10)      V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa), kar je organ storil tudi v obravnavani zadevi.

(11)      Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Pri tem lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon.

(12)      Organ je dostop do imen in priimkov članov delovne skupine zavrnil z utemeljitvijo, da gre za posameznike, ki so sicer zaposleni na UKC Maribor, UKC Ljubljana oz. na Medicinski fakulteti Maribor, vendar svojega dela v delovni skupini niso opravljali v okviru rednega delovnega razmerja. ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se razkrijejo osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP ugotavlja, da posamezniki na dokumentu sicer niso navedeni v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, vendar je podatke treba kljub temu razkriti, saj gre za podatke v povezavi z opravljanjem javne funkcije.

(13)      IP je ugotovil, da so posamezniki člani Delovne skupine za pripravo predlogov za bolnike s celiakijo, imenovani so bili s Sklepom Ministrstva za zdravje, izdanim na podlagi 16. člena Zakona o upravi, Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2023 in 2024 in na podlagi 22. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Naloga delovne skupine je priprava predlogov ukrepov za odrasle bolnike s celiakijo, predvsem preučitev možnosti povrnitve stroškov zaradi brezglutenske diete oz. določitve najustreznejše oblike pomoči bolnikov, priprava strokovne utemeljitve za predlog ukrepov za odrasle bolnike s celiakijo in predlog morebitnih drugih ukrepov v zvezi s problematiko bolnikov s celiakijo. Sklep tudi določa, da članom delovne skupine, ki niso zaposleni v organih državne uprave, pripadajo sejnine in potni stroški.

(14)      Ob pregledu dokumenta IP ugotavlja, da so v njem navedeni posamezniki, strokovnjaki s področja obravnavane tematike, ki so bili v delovno skupino imenovani s sklepom ministrstva, z namenom, da opravijo določene javnopravne naloge, ki spadajo v delovno področje organa. IP poudarja, da je pri razkrivanju tovrstnih podatkov treba upoštevati 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ker so bili torej člani delovne skupine imenovani s sklepom organa zato, da zanj opravijo določene javnopravne naloge, IP ne more slediti trditvi organa, da so podatki posameznikov (imena in priimki), varovani osebni podatki. Navedena dejstva (imenovanje s sklepom organa, naloge iz delokroga organa) kažejo na to, da so osebni podatki članov delovne skupine prosto dostopne informacije, saj so posamezniki, ki so strokovnjaki na svojem področju, v imenu in za račun organa opravljali javno funkcijo. Organ je namreč z izdanim sklepom na posameznike prenesel določene javnopravne naloge, ki jih posamezniki niso opravljali v svojem zasebnopravnem svojstvu, temveč na podlagi sklepa ministrstva, v imenu in za račun ministrstva. Osebni podatki posledično niso varovani, saj jih je treba razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(15)      Organ na prvi stopnji je iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede določene dokumentacije in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16)      Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(17)      Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila                                                                       

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke