prosilec - Ministrstvo za zdravje

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dokumentacije, vezane na preverjanje možnosti o prevzemu koncesijskih programov s strani javnih zdravstvenih zavodov (izpolnjevanje .2 odst. 42. čl. ZZDej). IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ z zahtevano dokumentacijo res ne razpolaga. Ker je ugotovil, da je na dan izdaje izpodbijane odločbe organ z razpolagal s pozivi organa javnim zdravstvenim zavodom, je organu naložil, da te dokumente prosilcu posreduje, glede dokumentov, s katerimi organ v trenutku izdaje izpodbijane odločbe še ni razpolagal, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-585/2025/6

Datum: 6. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 22. 12. 2025, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-123/2025-2711-3 z dne 3. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 22. 12. 2025 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za zdravje, št. 090-123/2025-2711-3 z dne 3. 12. 2025, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dopise:

- št. 0142-84/2012-2711-79 z dne 3. 12. 2025,

- št. 0142-84/2012-2711-78 z dne 3. 12. 2025,

- št. 0142-84/2012-2711-77 z dne 3. 12. 2025,

- št. 0142-84/2012-2711-76 z dne 3. 12. 2025 in

- št. 0142-84/2012-2711-75 z dne 3. 12. 2025.

2.     Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-123/2025-2711-3 z dne 3. 12. 2025, se zavrne glede:

- pisnih odgovorov javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej na poziv koncedenta glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bila podeljena prosilcu z odločbo o podaljšanju koncesije št. 0142- 84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije št. 0142- 84/2012 z dne 14. 1. 2013,

- Odgovora na vprašanje: Ali je Republika Slovenija oziroma organ vezano na koncesijo za opravljanje javne službe v specialistični zunaj bolnišnični zdravstveni dejavnosti na področju interne medicine, dermatologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije, okulistike, radiologije (izvajanje rentgena in ultrazvoka), urologije, nevrologije ter drugih zdravstvenih dejavnosti na področju klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje, ki je bila podeljena … z odločbo o podaljšanju koncesije St. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije st. 0142-84/2012 z dne 14. 1. 2013 prejela pisne odgovore javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej na poziv koncedenta glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bila podeljena … z odločbo o podaljšanju koncesije st. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije st. 0142-84/2012 z dne 14. 1. 2013?

- Odgovora na vprašanje: Ali iz prejetih pisnih odgovorov javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej na poziv koncedenta glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bil podeljen … z odločbo o podaljšanju koncesije št. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije St. 0142-84/2012 z dne 14, 1. 2013 izhaja, da lahko kateri izmed javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej v celoti ali delno prevzame predhodno navedeni obseg programa koncesijske dejavnosti, upoštevajoč lastne zmogljivosti glede prostorov, opreme in kadra in če je odgovor pritrdile, kateri javni zdravstveni zavod je to?

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Prosilec je v zahtevi z dne 26. 11. 2026 zahteval, da mu organ posreduje celotno dokumentacijo, vezano na preverjanje možnosti o prevzemu koncesijskih programov s strani javnih zdravstvenih zavodov (izpolnjevanje drugega odstavka 42. člena ZZDej), predvsem pa:

- pisne pozive javnim zdravstvenim zavodom iz drugega odstavka 43. člena ZZDej glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bila podeljena prosilcu z odločbo o podaljšanju koncesije št. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025, v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije št. 0142-84/2012 z dne 14. 1. 2013 in

- pisne odgovore javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej na poziv koncedenta glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bila podeljena prosilcu z odločbo o podaljšanju koncesije št. 0142- 84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025, v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije št. 0142- 84/2012 z dne 14. 1. 2013.

Podredno je prosilec organ prosil, da mu na podlagi določbe 8. in 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju in na podlagi določb ZDIJZ, poseduje:

- Odgovor na vprašanje: Ali je Republika Slovenija oziroma organ vezano na koncesijo za opravljanje javne službe v specialistični zunaj bolnišnični zdravstveni dejavnosti na področju interne medicine, dermatologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije drugih zdravstvenih dejavnosti na področju klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje, ki je bila podeljena … z odločbo o podaljšanju koncesije št. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije st. 0142-84/2012 z dne 14. 1. 2013, izvedla postopek po drugem odstavku 43. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)?

- Odgovor na vprašanje: Ali je Republika Slovenija oziroma organ vezano na koncesijo za opravljanje javne službe v specialistični zunaj bolnišnični zdravstveni dejavnosti na področju interne medicine, dermatologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije, okulistike, radiologije (izvajanje rentgena in ultrazvoka), urologije, nevrologije ter drugih zdravstvenih dejavnosti na področju klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje, ki je bila podeljena … z odločbo o podaljšanju koncesije St. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije st. 0142-84/2012 z dne 14. 1. 2013 prejela pisne odgovore javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej na poziv koncedenta glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bila podeljena … z odločbo o podaljšanju koncesije st. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije st. 0142-84/2012 z dne 14. 1. 2013?

- Odgovor na vprašanje: Ali iz prejetih pisnih odgovorov javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej na poziv koncedenta glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bil podeljen … z odločbo o podaljšanju koncesije St. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije St. 0142-84/2012 z dne 14, 1. 2013 izhaja, da lahko kateri izmed javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej v celoti ali delno prevzame predhodno navedeni obseg programa koncesijske dejavnosti, upoštevajoč lastne zmogljivosti glede prostorov, opreme in kadra in če je odgovor pritrdile, kateri javni zdravstveni zavod je to?.

(2)            Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-123/2025-2711-3 z dne 3. 12. 2025, v kateri je pojasnil pojem informacija javnega značaja in ugotovil, da iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Navedeno pomeni, da organ za potrebe tega postopka ni dolžan ustvarjati novih dokumentov, s katerimi bi odgovoril na vprašanja, ki jih prosilec navaja v zahtevi in pritožbi na podlagi ZDIJZ. Ker organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan pojasnjevati svojih odločitev glede morebitne uvedbe ali ne uvedbe postopkov, niti utemeljevati razlogov, zakaj se na posamezne predloge ni dolžan odzivati, in ker tudi sicer z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca ne razpolaga, jih tudi ne more posredovati prosilcu. Zaradi navedenega je organ, ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ ter dejstva, da pogoji za obstoj in posredovanje informacij javnega značaja v času izdaje te odločbe niso izpolnjeni, zahtevo prosilca zavrnil.

(3)            Dne 22. 12. 2025 je prosilec zoper odločbo št. 090-123/2025-2711-3 z dne 3. 12. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da prosilcu na podlagi ugotovitvene odločbe organa koncesija za izvajanje specialističnih ambulantnih dejavnosti preneha veljati dne 27. 3. 2026, zato je nujno, da pravočasno prične z vsemi potrebnimi postopki za ohranitev kontinuitete izvajanja programov specialistične ambulantne dejavnosti, s čimer bo omogočeno nemoteno nadaljevanje zdravstvene oskrbe zavarovanih oseb. Če postopki za podaljšanje oziroma ponovno podelitev koncesije ne bodo izvedeni, bo ob izteku koncesije prenehala veljati tudi trenutno veljavna pogodba med ZZZS in prosilcem, in sicer na podlagi četrtega odstavka 115. člena Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega. zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025, ter določb ZZDej. Koncedent (v tem primeru organ) je na podlagi drugega odstavka 43. člena ZZDej dolžan najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije pisno preveriti, ali lahko katerikoli javni zavod v okviru iste zdravstvene regije prevzame obseg programa te koncesijske dejavnosti. Dne 25. 11. 2025 je v prostorih organa potekal sestanek glede prenosa prosilca na državo. Kot izhaja iz priloženega zapisnika, so se ga udeležili predstavniki organa, prosilca, ter družb Slovenske železnice d.o.o. in Slovenski državni holding, d.d. Vsebina zapisnika dokazuje, da prosilcu v mesecu marcu 2026 poteče koncesija, kot podrobneje opisano zgoraj. Prosilec pa prav tako opozarja, da je organ na sestanku izjavil, da je v zvezi s potekom obdobja koncesije postopal skladno z določbami ZZDej. Iz njegove izjave je mogoče sklepati, da to zajema tudi poizvedbe pri izvajalcih po 43. členu ZZDej, kar pomeni, da njegova navajanja iz izpodbijane odločbe, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, niso resnična. Prosilec je bil dne 15. 12. 2025 na sestanku pri organu, kjer mu je bilo predočeno, da je opravil poizvedbe in že pridobil tudi odgovore, in sicer od Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter dveh drugih zdravstvenih zavodov. Temu še toliko bolj pritrjuje dejstvo, da je prosilec izvedel, da je organ zaprosilo za podajo informacij, ali lahko katerikoli javni zavod v okviru iste zdravstvene regije prevzame obseg programa koncesijske dejavnosti, ki je do marca 2026 podeljena prosilcu, poslal na Univerzitetni klinični center Ljubljana, ker je prejel z njihove strani več klicev, kaj se bo zgodilo prosilcu. Prosilec predlaga, da se mu zahtevana dokumentacija oziroma odgovori na vprašanja posredujejo v čim krajšem času.

(4)            Organ je pritožbo z dopisom št. 090-127/2025-2711-6 z dne 23. 12. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Organ je še pojasnil, da odločba temelji na ugotovitvi, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, v času odločanja ne razpolaga, zaradi česar prosilcu dostop do zahtevanih informacij ni bil omogočen (kot to izhaja iz 1. točke izreka odločbe).

(5)            IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ poslal poziv št. 090-585/2025/2 z dne 22. 1. 2026. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-127/2025-2711-8 z dne 13. 2. 2026, v katerem je pojasnil, da je zahtevana dokumentacija nastajala po izdaji izpodbijane odločbe, kar je bil razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Dopisu je organ priložil svoje dopise št. 0142-84/2012-2711-79 z dne 3. 12. 2025, št. 0142-84/2012-2711-78 z dne 3. 12. 2025, št. 0142-84/2012-2711-77 z dne 3. 12. 2025, št. 0142-84/2012-2711-76 z dne 3. 12. 2025 in št. 0142-84/2012-2711-75 z dne 3. 12. 2025 ter odgovore na navedene dopise, in sicer dopis … št. 092-0016-2025 z dne 8. 12. 2025, dopis … št. 161-0783-2025-10-0001 brez številke, dopis … št. 603-0003/2025/0007 z dne 12. 12. 2025 in dopis … št. 092-19/2025-2 z dne 9. 12. 2025.

Pritožba je delno utemeljena.

(6)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)            Prosilec izpodbija odločbo organa št. 090-123/2025-2711-3 z dne 3. 12. 2025, ker dvomi v upravičenost odločitve organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(8)            Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

(9)            Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, ali je organ ravnal skladno z 42. oziroma 43. členom ZZDej. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali je postopek, za katerega je pristojen organ na podlagi 42. oziroma 43. člena ZZDej potekal pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj ima organ na določen način urejeno to področje oziroma, ali bi organ moral določene dokumente pripraviti oziroma pridobiti v določenem obdobju, je torej v pristojnosti drugih organov.[1]

(10)         IP ob tem posebej poudarja, da so predmet presoje v pritožbenem postopku samo dokumenti, s katerimi je organ razpolagal v času odločanja ob izdaji izpodbijane odločbe, torej do dne 3. 12. 2025 (oziroma do dne 4.12. 2025, ko je bila podpisana). V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se namreč vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je prvostopenjske odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico dostopa do informacij javnega značaja samo glede dokumentov, s katerimi je organ razpolagal v času odločanja, in torej na podlagi tega pritožbenega postopka ne more pridobiti dokumentov, s katerimi organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. Seveda pa so lahko ti dokumenti predmet nove zahteve po ZDIJZ. Kasnejša sprememba dejanskega stanja, nastala po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati,[2] kar pomeni, da dokumenti, ki jih je organ pridobil po 3. 12. 2025, ne smejo in ne morejo biti predmet presoje organa druge stopnje, torej IP, ko preizkuša zakonitost odločbe organa prve stopnje in je za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje izpodbijane odločbe organa prve stopnje. Zaradi navedenega so tudi irelevantne pritožbene navedbe o dejstvih, ki se nanašajo na čas po 3. 12. 2025 (npr. o sestanku pri organu dne 15. 12. 2025).

(11)         IP je v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji na podlagi dokumentov, ki mu jih je organ poslal v prilogah dopisa št. 090-127/2025-2711-8 z dne 13. 2. 2026, ugotovil, da ni vsa zahtevana dokumentacija nastala po izdaji izpodbijane odločbe. Na izpodbijani odločbi je naveden datum 3. 12. 2025, iz elektronskega podpisa pa izhaja, da je bila podpisana 4. 12. 2025 ob 14:01. Glede na informacije v dopisu organa št. 090-127/2025-2711-8 z dne 13. 2. 2026, dokumente, ki ustrezajo prvi alineji zahteve prosilca, tj. »pisne pozive javnim zdravstvenim zavodom iz drugega odstavka 43. člena ZZDej glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bila podeljena prosilcu z odločbo o podaljšanju koncesije št. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije št. 0142-84/2012 z dne 14. 1. 2013«, predstavljajo dopisi organa št. 0142-84/2012-2711-79 z dne 3. 12. 2025, št. 0142-84/2012-2711-78 z dne 3. 12. 2025, št. 0142-84/2012-2711-77 z dne 3. 12. 2025, št. 0142-84/2012-2711-76 z dne 3. 12. 2025 in št. 0142-84/2012-2711-75 z dne 3. 12. 2025 (v nadaljevanju zahtevani pozivi). Na vseh zahtevanih pozivih je torej naveden datum 3. 12. 2025, iz elektronskih podpisov pa izhaja, da so bili podpisani 4. 12. 2025 ob 12:00. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je organ v času izdaje izpodbijane odločbe že razpolagal z zahtevanimi pozivi. Glede teh pozivov je torej izpolnjen kriterij materializirane oblike, poleg tega pa ni sporno, da gre za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa, kar pomeni, da gre za informacije javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ. V tem delu je pritožba prosilca torej utemeljena, zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(12)         Zahtevani pozivi so tudi informacija javnega značaja, ki jo je prosilec sicer zahteval kot odgovor na vprašanje »Ali je Republika Slovenija oziroma organ vezano na koncesijo za opravljanje javne službe v specialistični zunaj bolnišnični zdravstveni dejavnosti na področju interne medicine, dermatologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije drugih zdravstvenih dejavnosti na področju klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje, ki je bila podeljena … z odločbo o podaljšanju koncesije št. 0142-84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije st. 0142-84/2012 z dne 14. 1. 2013, izvedla postopek po drugem odstavku 43. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)?« Kot že rečeno, so organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) pa je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja pravil dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbah št. III U 339/2012-17, z dne 7. 3. 2013 (11. točka) in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013 (9. točka). Ker se torej odgovor na zgoraj navedeno vprašanje prosilca nahaja v zahtevanih pozivih, jih je organ dolžan posredovati prosilcu. Tudi v tem delu je pritožba prosilca utemeljena, zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13)         IP še pojasnjuje, da zahtevani pozivi vsebujejo naslednje osebne podatke: imena in priimke direktorjev javnih zavodov ter ime in priimek oseb, ki sta zahtevane pozive pripravili in podpisali. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato ugotavljal, ali je za obdelavo[3] osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, kot jo določa Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2). Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP ugotavlja, da gre v primeru zgoraj navedenih osebnih podatkov, ki se nahajajo v zahtevanih pozivih, za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato ne gre za varovane osebne podatke.

(14)         Iz pojasnil organa št. 090-127/2025-2711-8 z dne 13. 2. 2026 in priloženih dokumentov izhaja, da organ na dan izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z ostalimi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Glede na to, da je organ zahtevane pozive pripravil na dan izdaje izpodbijane odločbe, že iz narave stvari izhaja, da na isti dan še ni prejel odgovorov nanje. To pa izhaja tudi iz samih datumov na odgovorih na pozive (dopis … št. 092-0016-2025 z dne 8. 12. 2025, dopis …. št. 161-0783-2025-10-0001 brez številke, dopis … št. 603-0003/2025/0007 z dne 12. 12. 2025 in dopis … št. 092-19/2025-2 z dne 9. 12. 2025). Ker je torej organ odgovore na pozive prejel po izdaji izpodbijane odločbe, gre za spremembo dejanskega stanja, ki je nastala po izdaji odločbe, zato ti dokumenti ne smejo in ne morejo biti predmet presoje IP, ko preizkuša zakonitost izpodbijane odločbe, saj je, kot že rečeno, za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje izpodbijane odločbe organa prve stopnje.

(15)         Na podlagi vsega navedenega IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z dokumenti, ki so predmet druge alineje zahteve prosilca (pisni odgovori javnih zdravstvenih zavodov iz drugega odstavka 43. člena ZZDej na poziv koncedenta glede možnosti prevzema obsega programa koncesijske dejavnosti, ki je bila podeljena prosilcu z odločbo o podaljšanju koncesije št. 0142- 84/2012-2711-72 z dne 26. 3. 2025 v zvezi z odločbo o podelitvi koncesije št. 0142- 84/2012 z dne 14. 1. 2013) in posledično tudi ne z dokumenti, iz katerih bi izhajala odgovora na drugo in tretje vprašanje iz zahteve prosilca, saj se navedeni vprašanji nanašata na vsebino omenjenih odgovorov. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilčevi zahtevi v tem delu ni mogoče ugoditi, saj organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da niso bili izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16)         Na koncu IP še pojasnjuje, da so za obravnavani primer pravno nerelevantne tiste pritožbene navedbe, ki govorijo o tem, kakšen status ima prosilec, zakaj zahteva dostop do obravnavanih informacij oziroma v katerih postopkih namerava te informacije uporabiti. V postopku glede dostopa do informacij javnega značaja je treba upoštevati t.i. erga omnes učinek. Po prvem odstavku 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (načelo prostega dostopa). ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oziroma položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Dostop do informacij javnega značaja je zato vedno omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev.

(17)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(18)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.

[2] Sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009 (9. točka obrazložitve). 

[3] Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.