prosilec - Ministrstvo za pravosodje

Številka: 090-348/2026-2

Datum: 10. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilka), z dne 30. 7. 2026, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-62/2026-20230-2 z dne 23. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 30. 7. 2026, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-62/2026-2030-2 z dne 23. 7. 2026, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilka je od organa dne 7. 7. 2026 zahtevala posredovanje izjave oziroma poročila stečajnega upravitelja in prilog, na katere se sklicuje pojasnilo organa št. 705-61/2026-2030-7 z dne 2. 7. 2026. V zvezi s tem je navedla, da želi, da ji organ posreduje naslednje dokumente.

-       Kopijo odgovora oziroma poročila stečajnega upravitelja …………z dne 2. 6. 2026;

-       Vse priloge in listine, ki jih je upravitelj priložil navedenemu odgovoru oziroma poročilu,

-       Listine, ki jih je organu na podlagi njegovega zaprosila z dne 11. 6. 2026 posredovalo pristojno sodišče,

kolikor se nanašajo na disciplinsko prijavo, ki jo je podala prosilka,

-       Morebitno drugo dokumentacijo, na katero se opira pojasnilo organa št. 705-61/2026-2030-7 z dne

2. 7. 2026.

(2)           Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil z odločbo št. 090-62/2026-2030-2 z dne 23. 7. 2026 (dalje izpodbijana odločba). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga, saj je uradna oseba vpogledala v zadevo št. 705-61/2026-2030, z naslovom »disciplinska prijava zoper stečajnega upravitelja«, v kateri se nahaja sedem vhodnih in izhodnih dokumentov. Dalje organ pojasnjuje, da v postopkih po ZDIJZ velja načelo »erga omnes« in se sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, citira definicijo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov ter pojasnjuje, da ZDIJZ sam po sebi ne daje pravne podlage za razkrivanje osebnih podatkov. Prosilka je zahtevala dostop do dokumentacije v povezavi s stečajnim postopkom, v katerem nastopa tudi sama, zato je organ zaključil, da je dostop treba zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je dalje ocenil, da delni dostop ni mogoč, zato je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Odločil je, da posebni stroški v postopku niso nastali.

(3)           Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 30. 7. 2026 vložila pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo in navaja, da organ ni identificiral posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegove obravnave, in se do vsakega od njih (posamično) ni opredelil. Ker posamezni dokumenti niso identificirani in niso vsebinsko presojani, ni mogoče preveriti, ali je za vsak dokument oziroma njegov del res podana zatrjevana izjema. Prosilka meni, da obstoj osebnih podatkov ne opravičuje avtomatične zavrnitve dostopa do celotnih dokumentov, organ pa delnega dostopa sploh ni vsebinsko presojal. Tudi, če dokumenti vsebujejo osebne podatke, bi ji organ moral dovoliti dostop vsaj do preostalega dela, npr. do strokovnega pojasnila stečajnega upravitelja o opravljanju zakonskih nalog, glede evidentiranja upnikov in prenosa terjatev, glede upravljanja stečajne mase, pa tudi podatke o ravnanju javnih uslužbencev in uradnih oseb pri opravljanju njihovih nalog, informacije, ki so že bile javno objavljene v postopku zaradi insolventnosti ali drugih javnih evidencah. Prosilka ne trdi, da morajo biti vsi zahtevani dokumenti razkriti v celoti. Trdi pa, da organ ni opravil konkretne presoje, kateri podatki so dejansko varovani in kateri deli dokumentov bi lahko bili razkriti. Opozarja, da je bil odgovor stečajnega upravitelja organu posredovan v zvezi z nadzorom nad njegovim delom po 106. členu ZFPPIPP. Stečajni upravitelj v tem primeru ni nastopal v svojem zasebnem svojstvu, temveč je organu podal strokovno poročilo o opravljanju funkcije upravitelja v konkretnem postopku. Prosilka posledično meni, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

(4)           Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, zato jo je, v skladu z 245. členom ZUP, dne 3. 8. 2026 odstopil v pristojno reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti iz naslednjih razlogov:

(5)           IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6)           IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker organ niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe ni navedel, o katerih dokumentih (posamično navedenih) je odločal v postopku. Organ je samo povzel zahtevo prosilke in v obrazložitvi odločbe navedel, da gre za “sedem vhodnih in izhodnih dokumentov”. IP presoje izpodbijane odločbe tako ne more opraviti, ker izpodbijana odločba ne obsega enega od bistvenih elementov, konkretne opredelitve predmeta zahteve. Organ namreč v izpodbijani odločbi zahtevanih dokumentov ni navedel na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke in datuma dokumenta, nazivom dokumenta ipd.). Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhaja, o katerih posamično določenih dokumentih je organ odločil. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. 

(7)            Ker se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih dokumentov, se tudi ni konkretno opredelil do izjem od prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ pri posameznih zahtevanih dokumentih, ter se tudi ni konkretno opredelil do delnega dostopa. Le na splošno se je namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, pri čemer ni navedel, katere varovane osebne podatke posamezni zahtevani dokumenti vsebujejo, v katerih delih in v kakšnem obsegu. Ob tem IP ni prepričala argumentacija organa, da se do tega ne more opredeliti iz razloga, ker je prosilka sodelovala v tem postopku. Iz okoliščin obravnavanega primera namreč izhaja, da se postopek ni nanašal neposredno na prosilko, ampak na stečajnega upravitelja, zato presojani dokumenti (z vidika javnosti) ne kažejo direktne povezave med zahtevo prosilke in obravnavano vsebino. Ob tem IP še dodaja, da držijo pritožbene navedbe prosilke, da stečajni upravitelj v postopku ni bil udeležen v zasebnopravnem svojstvu, ampak v zvezi z opravljanjem (zaupanih mu) javnih pooblastil, torej v svojstvu javne funkcije, ki jo izvaja.

(8)           IP po pregledu zahtevanih dokumentov ugotavlja, da ne gre za tipske dokumente, zato bi moral organ dejansko stanje glede obstoja varovanih osebnih podatkov in možnost delnega dostopa ugotavljati za vsak zahtevani dokument posebej. Dalje IP ugotavlja, da je organ zmotno ugotovil, da imajo zahtevani dokumenti tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delni dostop ni mogoč oziroma smiseln pri nobenem od zahtevanih dokumentov. Iz zahtevanih dokumentov bi bilo namreč mogoče osebne podatke vsaj v določenem delu izločiti, pri čemer bi bili iz dokumentov še vedno razvidni nekateri podatki, na katere se nanaša zahteva prosilke. Zato ugotovitev organa, da gre v celotnem delu, pri vseh zahtevanih dokumentih, za izjemo varstva osebnih podatkov, ne zdrži resne pravne presoje.

(9)            Ob tako skopih ugotovitvah organa in ob pomanjkanju podrobnejše obrazložitve ugotovljenega dejanskega stanja izpodbijana odločba ne omogoča preizkusa zatrjevanih dejstev, zato se je ne da preizkusiti. Organ je tako storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

(10)         Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(11)         Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in relevantnimi informacijami glede zahtevanih dokumentov, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(12)         Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da primarno ugotovi, s katerimi dokumenti oziroma podatki, ki jih zahteva prosilka, sploh razpolaga. Konkretno mora pojasniti, za koliko dokumentov oziroma podatkov gre, in jih posamično identificirati (npr. z naslovom, s številko in datumom vsakega posameznega dokumenta).

(13)         Šele po ustrezni ugotovitvi dejanskega stanja in obrazložitvi ugotovitvenega postopka, se bo organ lahko opredelil tako do obstoja zahtevanih informacij, kot tudi do tega, ali so dokumenti prosto dostopna informacija oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V izpodbijani odločbi se je organ primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. V tej zvezi IP poudarja, da mora organ pri obdelavi osebnih podatkov, kamor sodi tudi prost dostop, vselej ugotoviti, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje. V obravnavanem primeru so predmet presoje dokumenti iz nadzorstvenega postopka, ki ga je vodil organ v zvezi z delom stečajnega upravitelja. IP se je v svoji praksi že večkrat opredelil do vprašanja, v kakšnem obsegu se npr. omogoči prost dostop do podatkov v zvezi z opravljanjem javne funkcije[1], zato je naloga organa, da v ponovnem postopku slednje upošteva in izrecno ugotovi, ali in kateri podatki so v zahtevani dokumentaciji varovani in kateri ne, ter to tudi konkretno obrazloži.

(14)        V primeru obstoja katere od izjem mora organ ugotavljati še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezen dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(15)         IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilke ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral v ponovnem postopku pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, napotila in preteklo prakso IP.

(16)        Glede na vse zgoraj navedeno je IP pritožbi prosilke ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil ter odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

(17)        Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

(18)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:

Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke

[1] glej npr. odločbo IP št. 090-181/2023, št. 090-164/2020 in št. 090-64/2017/12.